S funkcijo državne prestolnice doživlja Ljub jana, podobno kot druga večja evropska mesta, živa­hen družbeni, ekonomski in prostorski razzroj. Deindustrializacija, tercializacija ter vrsta drugih z urbanizacijo -in suburbanizacijo povezanih, razvojnih dogajanj spreminjajo njeno velikost, zgrad­bo in podobo. Glede na to je imel zastav jeni projekt ,Geografska analiza Ljubljan,, ki so ga izvedli sodelavci Oddelka za geograjfjo in Inštituta za geografijo, namen čim boj kompleksno proučiti izbra­ne zgradbene elemente Ljubljane in prikazati stanje, najnovejši razvoj ter razvojne trende in probleme.
Knjiga ,Geograjija Ljubjane,, prinaša deset vsebinskih področij, od okoljevarstvene in ekološ­ke problematike, socialne in funkcijske zgradbe kvalitete življenja do prometa in turizma, od zelo zanimivega uvodnegaa poglavja o administrativnem razvoju mesta do suburbanizacijske problema­tike obmestja v zaključku. S tem seveda še ni zajeta vsa obsežna geografska problematika mesta. Med drugim v knjigi ni analize naravnogeografskih elementov mestnega prostora. Lahko pa rečemo, da je avtorjem vendarle uspelo podati večino temeljnih aktualnih. geografskih vsebin kot prispevek k bolj­šemu poznavanju temeljnih -r-azvojnih problemov Ljubljane. Vsebina knjige je tudi nadgradnja knjige
Ljubljana, geografija mesta® , ki je pred dvema letoma prinesla številne vsebinsko raznolike kraj­še prispevke. Opozoriti pa velja še -na strokovna gradiva za pripravo Prostorskega plana Mestne občine Ljubljana, ki so prav tako izredno koristna za poznavanje najnovejše prostorske problematike mesta.
V prostorskem pogledu. zajema geografska analiza Ljubljane teritorij Mestne občine Ljubljana, vendar so iz vsebinskih in drugih objektivnih razlogov posamezni elementi poglobljeno obdelani le za sklenjeno pozidano območje Ljubljane. Zato tudi večina kart prikazuje le ožje mesto, brez obmestnih naselij, ki sicer živijo in dihajo s sklenjeno pozidanim mestnim teritorijem,, kažejo pa seveda določene posebnosti močno urbaniziranega podežeja in podeželskih naselij. Knjigo zaključuje sez­nam uporabljene novejše, pretežno pomembnejše geografske -in sorodne literature.
Raziskovanje geografske Problematike Ljubljane pri katerem so sodelovali tudi slušatelji geo­grafije na Filozofski fakulteti, je podprlo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije, ki je skupaj z Mestno občino Ljubljana in Znanstvenim inštitutom Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani omogočilo izid knjige Geografija Ljubljane. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Zahvala pa gre tudi Oddelku za geografijo in vsem tistim njegovim sodelavcem, ki so na ta ali oni način veliko pomagali pri raziskavah in pri pripravi knjige za tisk.

V knjigi so s pomočjo prilagojenega metodološkega modela Evropske agencije za okolje ovrednotene z vidika varstva okolja in narave ključne značilnosti prostorskega razvoja Ljubljane v obdobju 1990-2005. Ugotovitve podčrtujejo, da so zaradi omejenih samočistilnih zmogljivosti in prekomernega obremenjevanja okolja prisotni številni okoljski okoljski problemi, ki zmanjšujejo kakovost bivanja in predstavljajo pospešeno izčrpavanje omejenih naravnih virov. S pomočjo niza izbranih okoljskih kazalcev so bili okoljevarstveni ovrednoteni ključni prostorski načrti razvoja Mestne občine Ljubljana za obdobje do leta 2025. Okoljska analiza in primerjava s stanjem okolja v obdobju o letu 1990 kaže, da se naj bi obseg prekomerne onesnaženosti nekoliko povečal, intenzivnost ključnih okoljskih pritiskov pa zmanjšala. Med viri obremenjevanja bosta izstopala cestni promet in pritiski gospodinjstev. Kritično so okoljsko ovrednoteni tudi načrtovani razvojni projekti. V zaključku pa so navedeni predlogi za okolju prijaznejše, sonaravno načrtovanje prostorskega razvoja Ljubljane, ki mora izhajati iz omejenih samočistilnih zmogljivosti. Med sonaravnimi predlogi je v ospredju posodobitev javnega prometa (mestna in regionalna železnica), zaščita Ljubljanskega polja in Barja ter nujnost ohranjanja krakaste morfologije mesta.

V pričujočem delu gre zvečine za prirejene dramaturške razčlembe, ki so spremljale praktično delo v gledališču. Besedila poskušajo ob nekaterih kot da večnih resnicah o besedilu vedno znova reflektirati tudi sočasne družbene premike in okope, opozarjati na devalvirane resnice, ki so v obtoku, saj sta dramatika in gledališka uprizoritev bolj mot druge literarne panoge zavezani premisleku trenutka in trenutne razporeditve sil. Glavnina knjige so tako eseji in razčlembe, ki jih je sprožila potreba, se reče praksa: od Linhartove Micke in Jančarjevega Zalezujoč Godota in Kmeclovih Zgodnjih let slovenske državnosti prek dramatike Matjaža Župančiča in Matjaža Briškega vse do najmlajših avtorjev, ki šele začenjajo z urizoritvami ali bralnimi izvedbami svojih del, pa še do dveh prevodnih besedil, ki omogočata izrazito sodobno in aktualno branje.

Počasna plovba, Oktober, Slovo od filozofije, Doma, Pred uporabo pretresi, Traktoristi so največji filozofi, Pozni avgust, Terezija, Copati za hojo po Kitajski, Luže, Sanjska knjiga II, Od žajfnice proti melodrami, Ameriški pesniki prihajajo v Ljubljano, Napolnjenost z besedami, Skoraj žetev, Žalost vedno bo, Popoldanska sanjska pesem, Idealni ameriški lasje, Sanjska knjiga I, Potovanje iz vrtca, Najis pikanta, Vzhodnjaška slika, Zadnja kitica pesmi po nareku iz sanj, Surrealist na kmetiji, Jantar, uvod v metafiziko, Svet kot volja in predstava, Haiku v tujem jeziku, Redki ljudje na pomorskih zemljevidih

Monografija Fikcijski svetovi, ki je eno njegovih najbolj znanih in najpomembnejših del, je bila ena prvih, ki se je lotila dolgo zanemarjenega vprašanja literarne fikcijskosti in je nekakšno dopolnilo k formalnim in retoričnim preučevanjem literature. Pavel pri tem svojem obratu k semantičnemu preučevanju literature obilno izkorišča in uporablja ideje in pojme, ki so jih predstavili in razvili filozofi znotraj tako imenovane analitične filozofije, še posebej znotraj filozofske logike in semantike možnih svetov. Pričujoče delo je zasnovano izrazito interdisciplinarno, avtor pa ne skriva, da si je večino pojmovnega aparata sposodil iz modalne logike in filozofije jezika, vendar te pojme večkrat napolni z novim pomenom in jih približa področju literature in literarne vede. Ob tem, ko nam knjiga ponuja dober zgodovinski pregled vprašanja fikcijskosti znotraj filozofije in literarne vede, hkrati utira tudi pot za literarno teorijo, ki bo imela večji posluh za epistemološka in ontološka vprašanja fikcije, fikcijskih svetov, reprezentacijske moči fikcije in za povezave med literaturo in drugimi kulturnimi sistemi. Velika odlika fikcijskih svetov je natančno, argumentirano in obenem kritično predstavljanje različnih stališč, pa tudi jasno poudarjanje vidikov, ki jih prinaša v razpravo sam avtor. Pri tem se sklicuje na številne primere iz svetovne književnosti, ki govorijo za neko stališče ali proti njemu. Knjiga je več kot dobrodošla kritika strukturalizma, dekonstrukcionizma in relativizma v literarni vedi, prinaša pa tudi svež pogled na fikcijskost kot pragmatično lastnost besedil, ki jo gre opredeliti glede na kulturni sistem.

Pričujoča knjiga je s kulturološkega gledišča Bahtinovo najbolj znano delo, ki je v mediveistiki in razumevanju Rabelaisa odprlo povsem nova obzorja, obenem pa ponudilo rešitev iz slepe ulice, v katero je človeško misel pripeljal eksistencializem s svojim izrazito pesimističnim videnjem sveta.

Bahtin je na podlagi Rabelaisovega dela razvil koncepcijo ljudske smehovne kulture, kot nasprotja uradne kulture, za katero je značilno, da ob pomoči potelešanja kozmosa znižuje vse uradno, visoko, večno in abstraktno ter izhajajoč iz ideje o ljudskem telesu, ki se nenehno preraja, ustvarja utopično predstavo o kolektivni zgodovinski nesmrtnosti ljudstva.

Knjiga vsebuje več kot 100 otroških pesmi

Jelena in Robert De Belder sta svoje življenje posvetila rastlinam, glasbi, potovanjem, svoji družini, prijateljem in knjigam. Tisti, ki so imeli srečo, da so ju spoznali, bodo ohranili svoje osebne spomine na ta izjemen par, ki je imel izreden dar sklepati in ohranjati prijateljstva. Drugi ju bodo spoznali skozi zgodbo, ki navdihuje in poučuje in predstavlja sprehod skozi vrtove življenja in življenje vrtov.
Knjiga prinaša zapis o usodnem srečanju, razvoju arboretumov Kalmthout in Hemelrijk, Robertovi enkratni in izjemni knjižnici, njunih botaničnih potovanjih, združenju, ki sta ga ustanovila, in o številnih študentih, ki sta jih sprejela pod svojo streho. Seveda je velik del knjige namenjen rastlinam, ki sta ju vzgojila na Kalmthoutu, in ki so bile poimenovane po enem ali drugem.

Poroka je zelo pomemben dogodek v življenju. Poroka je ena od največjih življenjskih odločitev, ki jo skupaj sprejmeta dve osebi. Ta življenjska odločitev se zgodi v besedah privolitve, v katerih ženin in nevesta drug drugemu zaupata in se izročita drug drugemu. Ravno v besedah privolitve, ki si jih izrečeta ženin in nevesta, pride do izraza zaupanje in trdno prepričanje v zvestobo izrečenih besed. Kako doživljajo ta dan starši mladoporočencev? Kaj njim osebno pomeni ta dan? Kaj se s tem dnem spremeni v njihovem življenju? Vse to in še več v knjigi Poročni nagovori.

Popotniki boste gotovo veseli praktičnih dvostranskih turističnih slovarjev. V vsakem je izbor okoli 3.000 besed in izrazov z izgovarjavo. Besedišče je razdeljeno v tematske sklope npr. banka, prenočišče, muzeji itd. Vsakem slovarčku so dodana tudi osnovna navodila za izbrani jezik. Slovarčki so natisnjeni na kvalitetnem papirju, shranjeni v plastičnem ovitku in se odpirajo kot pahljača.

Popotniki boste gotovo veseli praktičnih dvostranskih turističnih slovarjev. V vsakem je izbor okoli 3.000 besed in izrazov z izgovarjavo. Besedišče je razdeljeno v tematske sklope npr. banka, prenočišče, muzeji itd. Vsakem slovarčku so dodana tudi osnovna navodila za izbrani jezik. Slovarčki so natisnjeni na kvalitetnem papirju, shranjeni v plastičnem ovitku in se odpirajo kot pahljača.

Devet poletij je potopis in resnična zgodba obenem.
Zanimiva za malo zahtevnejše bralce, kajti ponuja ne le zgodbo, ki je resnična, pač pa tudi zgodovinska dejstva.
V zgodbi je vse polno sajskih destinacij in smešnih prigod, seveda pa je tudi zgodba sama pisana ne samo kot spomin s potovanja, pač pa kot spomin njunega odnosa. Odnosa dveh ljudi, ki sta poročena že skoraj 50 let in ki ju resna bolezen še bolj zbliža in se odločita leta, ki jima še preostanejo, preživeti ob nečem, kar jima neskončno veliko pomeni – jadranju – in drug z drugim 24 ur na dan.
To je ganljiva pripoved o ljubezni, ki je tudi po skoraj 50 letih še vedno med njima in ki Rini in Felixu daje moč, da kljubujeta težavam, zdravstvenim in povezanim s potovanjem. To je zgodba o pozitivnem odnosu, o ljubezni in naravnih lepotah.
Zelo pozitivna knjiga, ki nam daje navdih za premagovanje vsakodnevnih težav, ki se ob tako optimistični knjigi zdijo nenadoma manjše in lažje rešljive.

Tom je eden izmed pripadnikov Plemena. A ni takšen kot drugi – je okoren in težak in pripadniki Plemena ga spodijo v človeško mesto. Tam se skuša skriti, a pojavi se Ana, ki se odloči, da se bo z njim spoprijateljila. Tom ve, da se ne sme zaplesti, a še preden se popolnoma zave, ugotovi, da je pristal v človeškem svetu, v zmešnjavi družin in prijateljstev ter čustvenih navezanosti. A Tom se počuti izgubljenega – Pleme ga je zavrglo, zaveda pa se tudi, da ne pripada ljudem.Obstaja sploh zanj izhod?
Knjiga je prejela nagradi Branford Boase Award in The Nestle Book Prize.

Od kod pridejo dojenčki? Če se imata moški in ženska rada, se poljubita, in nato … Stvari pa niso zmeraj tako preproste, kot sta ugotovila Vanessa Bates in njen mož. Ker jima štorklja kljub glasnemu tiktakanju biološke ure nikakor noče prinesti otroka, Vanessa veliko razmišlja o materinstvu in kaj zares pomeni biti mama. Zgodba na duhovit in hkrati ganljiv način prikaže odnose v družini in nas popelje po dolgi in težavni poti do materinstva. Vmes pa naletimo na maškare, oblečene v ovce, pogansko poroko, in kako lahko glava ljubljene osebe diši podobno kot rižev puding. Srečamo solze žalosti in solze sreče, vse pa spremlja obilica ljubezni.