Pregled možnosti, kako lahko podjetje zavaruje svoje terjatve. Pri vsakodnevnem poslovanju s kupci iz Slovenije in iz tujine se podjetja srečujejo s tveganji, ki jih prinašajo posli na odloženo plačilo. Na enem mestu boste našli zanimiv in koristen opis najpogostejših možnih instrumentov zavarovanja terjatev do kupcev, ki jih podjetje lahko uporablja kot zaščito pred riziki neplačil, s poudarkom na zavarovanju terjatev pri kreditni zavarovalnici.

Brošura je prikaz kreativnega razmišljanja ob pogledu na bilanco stanja in izkaz uspeha v želji ustvarjanja prihrankov iz poslovanja, povečanja poslovanja in izkoriščenosti sredstev. V eni uri lahko najdete in opredelite skrite rezerve v vaši bilanci stanja in izkazu uspeha ter uporabite katerega od namigov. Zakaj kupiti brošuro?
V strnjeni obliki so podani tako analiza kot predlagani ukrepi za izboljšanje obstoječega stanja. Analiza in ukrepi omogočajo bodisi poslovanje v enakem obsegu z nižjimi stroški in manj sredstvi, bodisi povečano poslovanje ob drugačni funkciji sredstev. Gradivo je preprosto in lahko razumljivo. Namenjeno je predvsem zaposlenim v finančni funkciji v kateremkoli podjetju, ne glede na rang. Direktorji in lastniki, ki bodo posegli po tem gradivu utegnejo v trenutku videti nove izzive in dodano vrednost.

Knjiga opisuje slovenske kraje, v njej so tudi dodane slike krajev in njihove značilnosti.

Opis zadnjega obdobja življenja legendarnega južnoameriškega revolucionarja Che Guevare v bolivijskih pragozdovih, kamor se je umaknil s skupino ljudi, ki jih je uril za gverilski boj, pred ameriško obveščevalno službo. Bolivija naj bi nudila največ možnosti za akcije, ker je bila levica v tej deželi razbita in neenotna in Che je mislil, da bi se lahko začel proces novega zbiranja najtrdnejših revolucionarnih sil okrog gverile, ki bi bila njihovo jedro in opora. Menil je, da je Bolivija tako razočarana, da je ne bo težko dvigniti na noge in k orožju. Poleg tega pa leži prav v srcu kontinenta in bi bila idealna pozicija za nadaljnje širjenje revolucionarnega ognja.
Američani so 9. oktobra 1967 Che Guevaro izsledili in kasneje ubili v majhni, skriti in pozabljeni vasi Igueras.

Hartmannova je v mednarodnih diplomatskih krogih dvignila veliko prahu, ko je odkrito spregovorila o poskusih vplivanja mednarodne politike na haaško sodišče v primeru sojenja krivcem za genocid v Bosni in Hercegovini, o licemerstvu Zahoda, o grešnih in drugih kozlih neučinkovitosti haaškega sodišča, o prefriganih interesih in brutalnih metodah vlad, ki so krmarile pravico v opravičilo lastne vloge v najhujših pokolih v Evropi po holokavstu. Ko preko knjižnih strani dirjajo, se skrivajo, kažejo osle, se v objektive smehljajo Bill Clinton, Boris Jelcin, Tony Blair, Jacques Chirac, Helmut Kohl in še mnogo drugih oseb in datumov, izza zaprtih vrat silijo neznane, a kruto odločilne podrobnosti. Tudi tiste, zaradi katerih je mednarodno sodišče izgubilo nekaj pomembnih bitk.

V tej knjigi opisuje svoje desetletno delo, trpke izkušnje zdravnika, soočenega s številnimi žrtvami vojn in njenih tragičnih posledic. Osrednja tema knjige so uničujoči učinki pehotnih min, ki so pogosto namenjene prav otrokom.
Zeleni papagaji so mine v cilindrični obliki s krilci, dolge približno deset centimetrov. Te majhne mine izgledajo kot igrače in zlahka zavedejo radovedne in nedolžne otroke ter jih oropajo njihove prihodnosti. Zeleni papagaji so produkt sprijenih umov in dokončen dokaz nesmiselnosti vojn. Gino Strada nas v knjigi seznani s pretresljivo stvarnostjo, ki jo ta vrsta pehotnih min povzroča po različnih deželah sveta. Sprašuje se, ali res obstaja dovolj trden razlog, da države s tako okrutnimi vojaškimi posegi nadaljujejo in po načelu, da cilj opravičuje sredstva, vedno znova nadvladajo kulturo pacifizma. Ali je možen svet brez vojn?

Knjiga sloni na zapisih, ki se izogibajo retoričnemu tonu, na neposreden način nam predstavlja kraje in ljudi ter podaja razmislek o delu vojnega kirurga.

Kranjska knjiga je še ena iz zdaj že znamenite serije literarnih in pričevanjskih besedil o slovenskih mestih (Ljubljanska, Mariborska, Celjska, Tržaška, Celovška, Ptujska in Novomeška knjiga). Predstava o starejši slovenski književnosti, ki naj bi bila tradicionalno navezana na kmečko okolje, se je s to zbirko Sovenske matice temeljito spremenila. To potrjuje tudi knjiga o Kranju, za katera je besedila izbral France Pibernik. V njej najdemo številna pričevanja in literarne tekste, ki so navezani na urbano okolje gorenjske prstolnice, od najstarejših zapisov do moderne literature Rudija Šelige.

Znani slovenski zgodovinar Branko Reisp je napisal šest zanimivih zgodb iz slovenske preteklosti, ki z znanstveno natačnostjo, a hkrati bralcu prijazno poljubnostjo pripovedujejo o pomembnih dogodkih, v katerih se je formiral slovenski narod. Nekateri, kakor kmečki punti ali bitka pri Sisku so bolj znani, drugi manj, recimo poglavje o višjih šolah na Slovenskem v 17. ali 18. stoletju. Tudi besedilo o Napoleonu in Slovencih je zanimiva za marsikaterega bralca. V današnjem splošnem pomanjkanju vednosti o preteklih časih in dogodkih, bo morda ta privlačno napisana knjiga marsikoga pritegnila k razmisleku o naši zgodovini, pa tudi o ljudeh, ki so jo živeli in ustvarjali.

Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka.
Ivan Matičič v knjigi iz prve roke in še svežega spomina opisuje bitke prve svetovne vojne, ki se jih je udeležil kot vojak 2. planinskega polka avstro – ogrske armade. Polk se je udeležil prvih bitk svetovne vojne v Galiciji, kjer je bil hudo zdesetkan.
Nato so ga poslali na Sočo, kjer je bil zaradi strahovitih izgub večkrat skoraj uničen in vedno znova obnovljen.
Kasneje je bil še nekajkrat premeščen na druga bojišča, na Tirolsko, pa spet v Galicijo in na romunsko bojišče.
Končno se je udeležil preboja pri Kobaridu in prodora do Piave ter zadnje avstro-ogrske ofenzive na Piavi leta 1918.

Knjiga je nastala po skrbnih raziskovanjih in se osredotoča na ozek krog ameriške družbeno politične elite, ki stremi po nadzorovanju samih temeljev človeškega preživetja, zagotavljanju vsakdanjega kruha. To ni neka navadna knjiga o nevarnostih gensko spremenjenih organizmov. Engdahl bralca popelje na hodnike moči, v ozadje znanstvenih laboratorijev in za zapahnjena vrata uprav v velikih korporacijah.

Svet kot volja in predstava je delo, ki prinaša eno najizvirnejših zastavitev zgodovine filozofije nasploh, posebej še v smislu etike in izjemno pomembne, morda ključne navezave na indijski upanišadski nauk, vedanto in proti koncu tudi budizem. Svet kot volja in predstava želi biti popolna obravnava bistva sveta, ki ga je moč strniti v sintagmo svet je samozavedanje Volje. Zagotovo gre za eno najpomembnejših in najbolj znanih knjig evropske filozofije, ki je dolgo čakala na slovenski prevod. Tega je zdaj opravil Alfred Leskovec, pri grških in latinskih nevedkih je sodelovala Nada Marija Grošelj, obsežno spremno besedo pa je napisal Lenart Škof.

Avtor je napisal s strokovnega stališča izvirno in vznemirljivo, za splošno izobraženega bralca pa tudi izjemno zanimivo delo o vprašanju novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo. Uvodoma si postavlja vprašanje: Kako sploh lahko vemo, katere predstave oziroma določila etničnosti ustrezajo stvarnosti in katere sodijo med predsodke in fikcije? preizkusa veljavnosti teh določil, ki se mu raziskovalci v glavnem izogibajo, se je lotil avtor sam s svojo izčrpno in poglobljeno razpravo. Knjigi so dodane tudi številne ilustracije iz naše zgodovine, ki ilustrirajo pojem etničnega razlikovanja.

Zgodba o preživetju, zaznamovana s strahom, nevarnostjo in iznajdljivostjo. Ogroženi v gozdu, daleč od mesta, in brez mobilnega telefona so mladi prepuščeni samim sebi in znanju, ki ga imajo.

Kurt Vonnegut (1922Ä2007) je (ne samo) po mojem mnenju eden največjih ameriških pisateljev in eden največjih svetovnih humoristov. Samo največji humoristi so namreč pogruntali, da je humor toliko bolj žlahten, kolikor večje tragedije se loteva. Mati noč opisuje tragedijo te vrste, postavljeno pred ozadje druge svetovne vojne. Zanimiva je tudi za nas Slovence, kajti skuša najti odgovor na to, kaj se lahko zgodi, če predobro služiš svoji domovini. Kot vse kaže, odgovor priporoča previdnost.

Ruski dnevnik je Politkovska napisala tik pred smrtjo. Knjiga je prvič izšla pol leta po njenem umoru in redakcija se je morala zaradi tragične smrti neumorne razkrinkovalke nekega (političnega) pekla zaključiti brez avtoričine pomoči. Ostala je zajetna sestavljanka odlomkov iz njene beležke in ostalih besedil, v katerih brez dlake na jeziku piše o slabšanju političnih razmer v Rusiji v obdobju med decembrom 2003 in avgustom 2005. Zapisi so dokaz njene neustrašnosti pred tlačenimi čustvi in predsodki. Ko je podolgič in počez prebredla Čečenijo, bila zraven ob nepojmljivih grozodejstvih in lastna opažanja primerjala z uradnimi razlagami, se ji je zasvitalo: politika ruskega režima je velika laž. Ime, ki ga je kot glavnega hudodelca v neraziskanih grozotah najpogosteje vzklikala, je bilo Vladimir Putin, v knjigi pa se poleg njega pojavi še vrsta drugih, poimensko navedenih posameznikov.