Če nad slehernikom niha katastrofa naključja, se dvojno zlo inteligence dekadentno vnema le v nesrečnih in samotnih cinikih, ki zločinsko gibčnim nevronom ne zmorejo umeriti sape. Njihova prav nič tekoče členjena zgodba ješče para trebuh odrske iluzije, v skušnjavi mišljenja vse preskromno vrtoglavi in si, da bi mera sijajno počila po šivih, dovoli fantastično disciplino prostodušne radovednosti. … Sredotežna sila Antoinovega navdahnjenega uma sedaj prelomi obliko Ä poslej ne več daritveno jagnje nepravilno nagubanih potez evolucije zakorači v slasti tega sveta, koder ne manjka prvovrstnih diamantov neumnosti.

Antoine ima veliko težavo: preveč je inteligenten in njegova kritična misel preostra, da bi bil sposoben ¯normalnega® funkcioniranja v družbi. Osamljen je, ničesar ne more jemati za preprosto in samoumevno, boji se podajati dokončne sodbe, pred vsem ima etične pomisleke in nikoli nima miru pred lastnimi možgani. Sčasoma razvije teorijo, po kateri je inteligenca le zelo neprijeten stranski proizvod evolucije človeka, ki svojemu nosilcu samo otežuje življenje. Najhuje pri tej stvari je, da ¯biti inteligenten® ni družbeno priznana bolezen, nasprotno. Po nekaj spodletelih poskusih boja proti lastni inteligenci Antoine le najde recept za neumnost. Tu pa se zgodba o uspehu šele začne … Nosim prekletstvo bistroumnosti, reven sem, samski, depresiven. Že cele mesece razmišljam o svoji bolezni pretiranega razmišljanja, in ugotovil sem jasno korelacijo med svojo nesrečo in nebrzdanostjo svojega uma. Misliti, si prizadevati, da bi razumel, mi ni nikoli ničesar dalo, ampak je od nekdaj šlo v mojo škodo. Razmišljati ni naravna dejavnost, zadaja rane, kakor da bi razkrivala črepinje in bodečo žico, prepleteno z zrakom. Nikakor mi ne uspe ustaviti svojih možganov, upočasniti njihovega dira. Počutim se kot lokomotiva, kot stara lokomotiva, ki drvi po tirih in ki se ne bo mogla nikoli ustaviti, kajti gorivo, ki ji daje ta vratolomni zalet, njen premog, je svet.

Občutljiva na tiha ljubkovanja in nezaznavne oddaljenosti se je skrivoma urila v brezupni bitki gnusa in radosti. V izmikajoči se želji brezskrbnega začetka življenja se je prebujala v nejasno grozo trpkih telesnih občutkov in sramu vsled obeta razočaranja, v lastnem akordu je z bolečo neogibnostjo drsela v molk, dokler je ni zabrisala bleda svetloba spomina na prosto viseče dlani, ki se niso dotaknile njenega ramena. Z ljubečo naklonjenostjo je boječno okrajševal razdalje med njunima telesoma. Ko je zapuščenemu med ruševinami poročne noči skalpel nepovratnih besed krikoma raztrgal ponos, je v somraku usodnega obotavljanja in sladkobnega občutka prizadejane krivične rane s pogubno lahkotnostjo obrnil hrbet. V skorji jeze so se utrnile temne besede, se poredile v dvom in ga v strašnem tonu zanetenega besa odvrnile od nje, ki je odprto struno pripravila do tako toplega petja, nje, ki jo je tako zelo ljubil.

Najnovejši roman izpod peresa mojstra literarne besede, Bookerjevega nagrajenca, ki nas popelje v vrtinec življenja dveh mladih posameznikov. Julij 1962. Edward in Florence sta se pravkar poročila in prispela v hotel ob slikoviti obali Chesil, kjer nameravata preživeti medene tedne. Ob večerji poskušata prikriti svoje intimne strahove pred poročno nočjo …

Na obali Chesil (2007) je pripoved o spremembi, ki jo lahko povzročijo nestorjene kretnje ali neizrečene besede. McEwan ponovno prepriča z opisovanjem odločilnega trenutka, po katerem nič več ne more biti tako, kot je bilo. Ganljiva zgodba o ljubezni, nesoglasjih in potrpljenju.

Roman je bil na podelitvi Britanske knjižne nagrade 2008 imenovan za Knjigo leta, Ian Mc Ewan pa je prejel naziv Avtor leta. Vstopiti moraš skozi vrata, in ta vrata morajo biti skonstruirana tako, da bo imel bralec takojšnje zaupanje v trdnost zgradbe. – Ian McEwan

Odiseja nekega moža v srce teme in izvori genocida v Evropi

Sven Lindqvist je študijo temne evropske zgodovine v Afriki ter študijo izvora genocida utemeljil na romanu Josepha Conrada Srce teme, od koder prihaja tudi naslovni citat. S knjigo nas popelje na vnemirljivo potovanje po kolonialni preteklosti, prepleteno s sodobnim potopisom. Ko sledimo korakom evropskih raziskovalcev, misijonarjev, politikov in zgodovinarjev v Afriki od poznega 18. stoletja naprej, avtor hkrati preko svojega potovanja v Saharo razkriva korenine genocida.

Že sedaj veste dovolj. Jaz tudi. Ni znanje tisto, kar nam manjka. Manjka nam pogum, da bi razumeli tisto, kar vemo, in iz tega oblikovali sklepe. – Sven Lindqvist (odlomek iz knjige)

Moški in ženske razmišljajo drugače, se težav lotevajo drugače, stvari vrednotijo drugače in doživljajo svet okrog sebe skozi povsem drugačne čustvene in razumske filtre.
¯Nujen pripomoček za izboljšanje moško-ženskih odnosov in abecednik za razumevanje nasprotnega spola. Končno je tu ključ za razrešitev uganke, z njim bomo lahko dešifrirali nasprotni spol.®
Mehmet Oz, magister, profesor in podpredsednik kirurgije, New York, Presbyterian Columbia, ter avtor priročnika You: The Owner’s Manual
¯Branje te knjige je od začetka do konca razsvetljujoča izkušnja. Knjiga bo pomagala vsem, ki so že bili kdaj zmedeni, jezni, zbegani in nemočni v stiku z nasprotnim spolom. Če razumemo vzroke obnašanja nasprotnega spola, ga ne samo lajže prenašamo, pač pa smo na dobri poti do razumevanja, sočutja in grajenja zdravih odnosov.®
Alice Domar, magistrica, avtorica priročnikov Self-Nurture in Healing Mind, Heatlhy Women

Nekoč sem na nekem žuru v neki grapi pod Blegošem spoznal neko dekle. Ime ji je bilo Ana. Stara je bila osemnajst let in že dve leti je bila na metadonu. Njena ljubljanska klapa je po ogromnih količinah piva in trave počasi omagala, tako da sva ostala na koncu sama, celo noč sva pila in se pogovarjala (zaupala mi je tudi, da piše dnevnik) in spat sva šla šele proti jutru. Ko sem se pozno popoldne prebudil, Ane ni bilo več poleg mene (s klapo je odšla nazaj v Ljubljano), za slovo pa mi je pustila dnevnik.

Knjiga, ki je pred vami, ni zbirka kuharskih receptov za poletne dni, ampak izbor kratkih zgodb priljubljenega britanskega humorističnega pisatelja. Sakijeve zgodbe so zabavne, pogosto nekoliko grozljive, včasih poučne, vselej pa polne nepričakovanih zasukov in prežete s pravim angleškim, večinoma črnim humorjem. V bralcu vzbujajo prijeten, žgečkljiv občutek, da sodeluje pri najrazličnejših potegavščinah in pobalinstvih. Mogoče so jih tudi zato priporočali šolarjem. Vendar kaj kmalu ugotovimo, da Sakijeve kratke zgodbe niso zgolj mladinsko branje. Pisatelj z neusmiljeno priostrenim peresom odkriva prevare, zmote in hinavščino britanske meščanske družbe, hkrati pa ostaja otroško iskren in spontan. Sakijevi liki so povsem človeški, ne pretvarjajo se, da so vselej prijazni in dobronamerni, in ne skoparijo s ciničnimi pripombami, ob katerih se hkrati zgrozimo in zabavamo.

V času, ko vse več ljudi obiskuje Ljubljansko barje in si želi o njem vedno več informacij, je izšla knjiga, ki bo ustregla zanimanju strokovnjakov in širše javnosti. Monografija je doslej najpopolnejša obravnava vseh vidikov naravne dediščine Ljubljanskega barja. Vrsta strokovnjakov je obdelala vse njegove naravne značilnosti od geologije, podzemnih voda, flore in vegetacije, vretenčarjev, rib, sesalcev in ptic do kmetijstva in sodobne urbanizacije.

V knjigi želi avtorica prikazati, da je možno v življenju z vztrajnostjo, trudom in ljubeznijo narediti velike korake. Ni najbolj pomembno izhodišče, da si otrok bogatih staršev, ki imajo pomemben položaj v družbi, da bi se našel v velikem mestu, kjer so idealne možnosti za obšolske dejavnosti. Tudi ni pomembna vrsta izobrazbe in ločevanje na ženske in moške poklice, pomembno je, da rad opravljaš svoje delo in pri tem znaš uživati. To je zelo pomemben pogoj za napredovanje.

Nova knjižna zbirka zajema folklorne obrazce iz Slovenske Istre od vrhov Čičkararije na severu, do sečoveljskih solin in Piranskega zaliva na jugu od Rižane in koprskega zaliva na vzhodu, do pregarske planote in Dragonje na zahodu. V njej so zbrani reki, rekla, primerjalna rekla, pozdravi, uganke, zagovori, uroki, kletvice, zakletve, prisege, molitvice, blagoslovi, vraže, sanje, obredna besedila, voščila, zbadljivke in otroška slovstvena folklora.

Knjiga Kraški toponimi evidentira in obravnava krajevna imena Komenskega in Sežanskega krasa ter območja Vrhov, ki ležijo na področju sedanjih občin Komen in Sežana. Imena na sploh so stari zgodovinski spomeniki, so bogati dokumenti o pokrajini in času, v katerem so nastala. Študija o toponimih je razdeljena na več poglavij, ki govorijo o razliČnih vplivih na nastanek posameznih krajevnih poimenovanj. Tako med izredno močne vplive sodijo na primer zemeljsko površje, vpliv kamenin in voda, mnogo toponimov je povzetih po rastlinskem in živalskem svetu. Avtor poudarja pomembnost krajevnih imen, ki pa so v Sloveniji nezadostno zbrana in tudi zelo ogrožena. Zato sta sistematični zbor in razlaga kraških toponimov toliko bolj dragocena in nepogrešljiva zgodovinska dokumenta ter obenem vir in vzpodbuda za nadaljnja raziskovanja. Knjiga je opremljena s skicami in podatkovnimi tabelami, slikami ter seznamom imen po katastrskih obÄčinah.

njiga Ključ sodi med tista leposlovna dela za otroke in odrasle, ki se loteva starih idej na popolnoma nov in svež način. Izvirna in nenavadna je pripovedovalka zgodb, potepuhinja Go, ta se na klopci v parku srečuje z naključnimi sprehajalci, pravimi posebneži: Bub iz Artarja, Dido iz Betaresa, Ras iz Citronije se imenujejo mačkoni in mačkonke, ki skozi niz zgodb iz svojega zornega kota opozarjajo na probleme današnjega časa: osamljenost, neposluh za sočloveka, pomanjkanje sočutja. Avtorica skozi junake izraža željo, da bi se ljudje slišali in poslušali, kar je v dobi elektronskih medijev, ki človeka osamujejo ter ljudi razdružujejo, toliko vedno težje. S ključem zgodbe odpremo vrata do človekove pristne bližine, ta ključ pa je znan, imenuje se ljubezen. Tako kot je na nenavaden način zasnovana vsebina (na koncu so refleksije učencev Osnovne šole B. Magajne Divača), tako so izvirne tudi avtoričine ilustracije, ki dajejo pečat svojstveni podobi knjige, namenjene prav vsem generacija

Pred sabo imamo izbor pesmi ob 130-letnici pesnikovega rojstva 51 pesmi je urejenih v tri razdelke: polpripovedne, tako imenovane metuljčarske in izpovedne, konec pa zaokrožuje znameniti Pijanec. Zbirka želi predstaviti vedri oziroma vedrejši del Kettejevega opusa in s tem pesnikov neuničljivi optimizem, njegovo veselje do življenja, radost in vedrino. Izbor spremlja esej z interpretacijo Kettejeve poezije in obsežen kronološki pregled pesnikovega življenja in dela.

Avtor spremnega eseja in urednik pesniške zbirke, prof. Silvo Fatur, je doslej izdal sedem samostojnih knjižnih del. O Ketteju je prvič pisal v reviji Jezik in slovstvo pred 30 leti, obravnaval ga je v srednješolskih učbenikih za književnost, napisal pa je tudi scenarij za 20-minutni film z naslovom Dragotin Kette -pesnik ljubezni in človeške pokončnosti.

Ta zemlja vsrkava tvoje misli,

podarja duhove vseh tistih,

ki so odšli v neznano,

a se vračajo vate z ljubeznijo

in s strastjo, ki je ne zmoreš več

brez njihovih glasov iz davnine,

kakor da njih duše

tavajo med nami,

čuvajo varna ognjišča

in rujaste brežine.

(iz pesmi Zemlja z dušo, Bert Pribac)

Delo je namenjeno strokovni in širši javnosti, ki želi razširiti svoje vedenje o živih in izumrlih jezikih sveta, njihovem spreminjanju, prepletenosti z družbenim in kulturnim razvojem človeštva in sorodstvenih vezeh. Poglavje o jezikovni tipologiji in jezikovnih univerzalijah usmeri pozornost na značilnosti, po katerih so si jeziki tako podobni, kot bi sledili isti jezikovni matrici, in tako različni, kot bi njihovi govorci prihajali iz različnih svetov. Posebna pozornost je namenjena pidžinskim in kreolskim jezikom, pravim laboratorijem za opazovanje jezikovnega spreminjanja in preverjanje domnev o vzrokih zanj. Delu sta dodana seznam uradnih in najbolj razširjenih jezikov ter seznam tistih 271, ki so v knjigi omenjeni.