Smo prezaposleni. Za vse obveznosti nam je dan prekratek. Preskočimo zajtrk, za kosilo pojemo preveč, če s3veda ne preskočimo tudi tega. Bojimo se večerjati, da se ne bi zredili.. Nimamo časa za telovadbo. Stres zmanjšujemo s kofeinom, alkoholom in zdravili. Posledica tega je kronična utrujenost, bolezen in hitro staranje.

Čudovite pravljice o mačkicah in mačkonih. Ste vedeli, da mačke niso nikdar utrujene, so le čile in budne ali pa preprosto spijo. A takrat, ko niso v svetu sanj, so zelo delavne. A ne gredo se le lovskih in zalezovalskih igric, preganjanja miši in lastnih repov. To je zgolj predsodek, ki ga imamo mi, bitja dveh nog, o teh skrivnostnih in magičnih bitjih štirih mehkih šapic. Seveda veliko mrnjavkajo in še več predejo, a med tem mimogrede razrešijo to ali ono zagato, v katero so nebogljeno zabredli njihovi »gospodarji«. Seveda bi se mačke ob tej besedi le prizanesljivo nasmehnile. Njim je namreč popolnoma jasno, kdo je tu gospodar in kdo ne. A to jim pravzaprav sploh ni pomembno. Dobrih del ne počnejo, ker bi jih morale, ne, ta so le odraz njihove naravne dobrote.

Tako maček Sivodlaček revnemu kmetiču pomaga v srčni zagati: prežene strašnega zmaja, hudomušno prelisiči kralja, princeso in fantiča pa spretno pripelje pred oltar. Pa modrečeva mačka, nežno bitjece, a z ostrim, sofistično nabrušenim umom, ki diabolično, požrešno in sikajočo podgano popolnoma potolče v besednem dvoboju. Pravi mačji Sigmund Freud. Srečamo tudi divjo mačko, ki pred nevarnostmi življenja v divjini, reši nekoliko postaranega, zapuščenega in nespomaganega hišnega mačkona. Ja, tudi v mačjem svetu ljubezen ubira kaj čudne in ukrivljene poti. Potem so tu še prelestne mačice, ki so pravzaprav zaklete princese, pa narisani mački, ki ponoči oživijo, pa zvesta perzijska muca, pa zlata muca …

Številne pravljice so zbrane iz vsega sveta: od Japonske do Anglije, od Perzije do Skandinavije. Avtorja Käthe Recheis in Friedl Hofbauer v mojstrskem slogu kombinirata različne pripovedne tehnike in tradicionalne motive. V slovenski jezik jih dobivamo v odličnem prevodu Anje Uršič. Prav poseben pečat pa knjigi Skrivnost bele muce dajo ilustracije Annett Stolarski. Knjiga je tako čudovit izdelek, ki poteši tako besedno domišljijo kot tudi žejo po lepih podobah. Priporočamo jo tako najmlajšim, kot tudi nekoliko manj mlajšim, mačicam kot tudi mačkonom.

Predvsem pa je fantazijska, filozofska in zagonetna Skrivnost bele muce čudovito darilo komurkoli, ki ga cenite in imate radi.

Namen vseh osemindvajsetih portretov je predvsem ta, da bi še bolj vzljubili slovensko književnost in jo približali najširšemu sloju bralcev. Sam veliko nastopam po šolah ob podelitvi bralnih značk in pri tem opažam, da mladi zelo radi prisluhnejo predvsem anekdotam in nenavadnim prigodam besednih ustvarjalcev, potem pa tudi z veliko večjim zanimanjem sežejo po njihovih knjigah. Literarni ustvarjalci so morda včasih prikazani preveč vzvišano, preveč znanstveno, preveč oddaljeno. Ti pogovori torej postavljajo prijazen most med bralci in avtorji.

ranta se vrača! Smodlak in Metka sta kot vedno ob njem, pomagata pa mu tudi pri razkrivanju strašne zarote. Ranta vrača udarec…

Živahna vampirka z občutkom za modne dodatke Lil Marchette je čisto drugačna od vseh svoje vrste. Raje kot temačno črno (ki sploh ni njena barva) ima živo rožnato, poleg tega pa je brezupno romantična. Da bi lahko zadovoljila svoje potrebe po kozmetiki, na Manhattnu odpre ženitno posredovalnico Zmenki na mrtvo, ki naj bi pomagala pametnim, uglajenim samskim osebkom, kot je sama, najti družabnike za večnost Ä pri tem pa bi morda našla tudi svojega grofa Pravega!Ko spozna čudaškega vampirja Francisa Devilla, ve, da je popolna prva stranka. Če bo lahko Francisu našla nekoga Ä ko ga bo rahlo povampirila Ä, bo vampirski skupnosti dokazala svoje sposobnosti in svojo ženitno posredovalnico spremenila v najbolj vročo zadevo v Velikem jabolku. Ko pa ji posel steče, Lil spozna čednega lovca na glave Tya Bonnerja, ki je na lovu za serijskim morilcem. Slasten žrebec jo izredno privlači in želi si ga okusiti.

Mitja cander se je rodil leta 1974 v Mariboru. Študiral je primerjalno književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti. Od leta 1992 je doma in na tujem objavil številne kritiške in esejistične tekste o slovenski in svetovni književnost. Vse od začetkov v letu 1996 ureja knjižno zbirko Beletrina. Leta 2001 je na povabilo Naklade MO uredil antologijo mlajše slovenske proze, ki je doslej izšla v sedmih tujih jezikih, leta 2004 pa pod naslovom O čem govorimo tudi doma v zbirki Kondor. Zasnoval je Slovensko zgodbo, zbirko petdesetih slovenskih romanov od začetkov do danes, ki jo je izdala časopisna hiša Dnevnik. Za svoje delo je prejel Stritarjevo nagrado (1998), Glazerjevo listino (2000), agrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec (2003) in lirikonfestov zlat za najboljši esej (2008). Ob literaturi se je ukvarjal tudi z mladinsko kulturo, še vedno
pa je dejaven kot dramaturg, kolumnist in pisec scenarijev za dokumentarne filme. Kuvertirana poteza je po Zapiskih IZ noči (2003), ki so bili prevedeni tudi v hrvaščino in češčino, in Pokrajinah proze (2006) njegova tretja samostojna knjiga. Tokrat skuša z esejističnim zamahom izrisati zgodbo slovenskega povojnega pripovedništva.

NEKAJ BESED O KNJIGI
Tisto, kar je v zgodbi o dečku Blažu najbolj simpatično in kar bo pritegnilo bralčevo pozornost, je pisateljičino spontano oblikovanje pripovedovanega sveta, ki je hkrati resničen in do kraja domišljijski, pravljičen, zasnovan po meri otroških predstav. V teh predstavah imata čas in prostor posebno, neponovljivo razsežnost: iz nečesa, kar je narejeno po meri otroka in njegovih čutno-nazornih zaznav, se počasi spreminjata v prostor in čas, kjer živimo odrasli. Odraščanje je prestopanje iz enega časa in prostora v drugega.

Denis Poniž

VSEBINA
Knjigi PRI HRASTU NA LEVO, ki je ob izidu postala Najboljša samozaložniška knjiga leta, se je te dni pridružila še PIKA NA B.
Z bistrim, a porednim Blažem, ki se na prvi šolski dan potepe skupaj s prijateljem črtičkom Matičkom, v pustolovski zgodbi z dodatkom prve ljubezni odkrivamo nenavadne dogodivščine glavnih junakov ob srečanju govorečim kamnom Nopom, čričkarijado, razbojniško deklico Marino in drugimi junaki, ki se soočijo z dobrim in zlim. Blaž skozi celotno zgodbo išče način, kako premagati zlo, kajti kljub temu, da mami nenehno sivijo lasje zaradi njegovih vragolij, na koncu vsem dokaže, da je fant kot se šika.

NEKAJ BESED O AVTORICI
V Delu je novinarka Špela Žabkar zapisala: Ko Mileno vprašate, zakaj je drugačna, se sprva malce nasmehne, nato pa resno pove, da ji ni prav, da otroci od mam pričakujejo, da le kuhajo, šivajo, perejo. Kajti njo veseli še marsikaj drugega, tudi tisto, kar je mamam prepovedano. Misli, da bi umrla, če bi morala delati le našteta hišna opravila. Zato raje hodi okoli z odprtimi očmi, spoznava ljudi in piše. Na Loškem je njeno ime znano, saj ji lahko prisluhnejo poslušalci radia Sora, njene besede prebirajo bralci Gorenjskega glasa, poznajo pa jo tudi obiskovalci Sredinih večerov v Škofji Loki, nad katerimi že več let skrbno bedi. V Kaščo vabi znane Slovence denimo Jurija Součka, Draga Jančarja, Jurija Gustinčiča, Majdo in Mojmirja Sepeta in še mnoge druge. Tudi prva Milenina knjiga Abeceda iz Zakajčkove ulice je bila polna pravljic, druga knjiga Usode opisuje zgodbe različnih življenj iz naših krajev, največkrat napolnjene s solzami, bolečino in trpkostjo. Sama pravi, da se zmeraj potrudi, da napiše malo drugače.

Komu je brošura namenjena?
Vsem, ki delate na področju gradbeništva in ki za svoje vsakodnevno strokovno delo potrebujete pravno podlago, predvsem pa omenjena zakona zanimata občine in projektante.

Kaj boste našli v brošuri?
Brošura obsega neuradni prečiščeni besedili Zakona o urejanju prostora (ZureP-1) in Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt)z vsemi dosedanjimi in aktualnimi spremembami. V brošuri smo zajeli oba zakona, ker sta za predstavitev celotnega urbanizma oba zakona temeljnega pomena. ZPNačrt predstavlja neke vrste nadgradnjo ZureP-1, kljub temu pa le-ta ostaja po sprejetju ZPNačrta še vedno delno v veljavi.
Uvod je napisala stokovnjakinja za gradbeno zakonodajo spec. Aleksandra Velkovrh, dipl.ing. gradb in zajema komentar o relevantnosti uporabe obeh zakonov.

Zakaj kupiti brošuro?
Zakona sta jasna in lahko berljiva, saj sta napisana v različnih barvah, zato predstavlja večjo preglednost in transaparentnost. Vse dosedanje in veljavne spremembe so označene z drugo barvo:

členi, ki so prenehali veljati, so prečrtani in napisani v črni barvi.
členi, ki ostajajo v veljavi, so napisani v črni barvi.
členi, ki ostajajo deloma v veljavi, so zapisani v modri barvi.
opombe so označene z rdečo barvo, in vsebujejo informacije, kdaj in na podlagi katerega zakonskega akta je bil določen člen spremenjen ali črtan.

V vsaki ljudski pripovedi je skrito zrno resnice. Te resnice ne moremo vedno najti v sami
zgodbi, morda je skrita v prikazu mišljenja, v tabujih, verovanjih, v opisu starih poti, morda je
ta resnica skrita v preprosti ljudski logiki, ki trdi, da je veliko goro zgradil velikan. Morda je v
njej skrita želja, da bi ajdovska deklica pomagala pri težkem delu, da bi dobra vila prinesla
klopko preje, da bi škrat pokazal zaklad, da bi pravični kralj Matjaž prinesel boljše čase.
Ljudske pripovedi opisujejo bajna bitja – v gorah so živeli zmaji, v gozdovih škrati, ob rekah
vile in povodni možje – a zapomnila si je tudi najpomembnejše zgodovinske dogodke.
Prenaša jih iz roda v rod, a dodala jim je ljudska stališča, sodbe, obsodbe, nagrade, kazni in
jih stehtala na nezmotljivi ljudski tehtnici, ki tehta dobro in zlo. Morda bomo našli v ljudski
pripovedi marsikatero vrednejšo resnico kot v uradni zgodovini, kjer nikdar ne vemo, kaj je

Lik naslovne junakinje je navdihnila življenjska zgodba slovaško-romske pesnice Papuszke, s katero se je avtor srečal v knjigi Pokoplji me pokončno Isabel Fonseca (v slovenščini je izšla prav pri založbi Sanje).

Roman s pomočjo glasov več pripovedovalcev zariše zgodovino velikega dela 20. stoletja, kot so jo doživljali Romi v Vzhodni Evropi Ä od holokavsta preko poskusov asimilacije v socializmu pa vse do danes. Romska izkušnja je McCanna (ki kot irski pisatelj dobro pozna položaj ¯obstranskosti®) pritegnila ravno zato, ker je večinoma potlačena in neznana. Lotil se je je z veliko mero empatije, a brez vsake sentimentalnosti, roman pa se prav toliko kot po globoki etični dimenziji odlikuje tudi po prefinjeni zgradbi in bogatem tkanju jezika.