11. septembra 2001 se je svet spremenil za vedno. Teroristične organizacije so jasno in glasno povedale, da se ne strinjajo s trenutno pozicijo moči v svetu. Ne le, da civilna javnost od takrat naprej živi v stalnem strahu pred grožnjo novih terorističnih napadov, spremenila se je tudi pozicija slovenske vojske. V približno istem času je Slovenija postala del NATO pakta. Glede na doktrino prejšnjega režima, smo prestopili na nasprotno stran in tako dobili novega sovražnika – terorista. Dobrega vojaka prepoznamo po tem, da sovražnika ne podcenjuje, ampak si prizadeva, da ga čim bolje spozna, saj se edino tako lahko dobro pripravi na soočenje z njim.

Kdo je torej naš novi sovražnik?

To vprašanje je vodilo Lojzeta Paviča k pisanju knjige TERORIZEM SMO LJUDJE. Knjiga je zanimivo branje tako za vojaško kot za civilno publiko, saj podaja tudi podroben pregled sodobnih terorističnih organizacij, njihovo zgodovino ter nenazadnje tudi vpogled v ¯glavo samomorilskih teroristov.®

Spoznajte Alison: dvaintridesetletno evangeličansko kolumnistko z vedno glasnejšo biološko uro in fantom Tomom, ki ne sliši njenega zvonenja. Tik pred zabavo, ki jo prirejata za prijatelje, Alison pošlje Toma po gorčico. On jo uro kasneje pokliče, da nima gorčice, da ga ne bo več domov in, aja, zaljubljen je v drugo.

Alison se prepusti neskončemu premlevanju novega stanja, v katerem se je znašla. S pomočjo enajstletne prakse obiskovanja terapevta ji gre to izvrstno od rok. Z razmišljanjem o vplivu evangeličanske vzgoje na svoje spolno življenje, načrtom, kako bi spet pridobila Toma, pa tudi željam, da si končno najde ljubimca številka tri, ki kot naročen pride v podobi njenega novega šefa, Alison pleše po tanki črti spodobnega in popolnoma (versko) zmešanega dekleta s ¯seksualnim mačkom® po kratki aferi: Zakaj bi kdo kupoval kravo, če lahko dobi mleko zastonj?

Iz vsebine:

Toma ne bo, je Bonnie povedala Larryju. Pravi, da je zaljubljen v drugo.
V katero je zaljubljen? je vprašal Larry. Seveda sem vedela, v katero je zaljubljen.
Niti vprašala ga nisem. Bil je zaljubljen v Kate Pearce.

Sarah Dunn je bila scenaristka serij ¯Murphy Brown®, ¯Veronikina skrivnost® in ¯Vsi županovi možje® in pred tem kolumnistka pri časopisu Philadelphia City Paper. Njena knjiga The Official Slacker Handbook jo je povzdignila med kultne pisce generacije x v Ameriki, njen prvi roman Velika ljubezen pa je množično bran tako v Ameriki kot v Evropi. V romanu se opira na nekatere avtobiografske elemente, tudi njena junakinja Alison je na primer kolumnistka, vzgojena v evangeličanski družini in odvisna je od obiskov pri psihiatru. Živi v New Yorku, ¯srečno na koruzi s svojim bivšim možem®.

Enostavnost nanosov, kritnost in druge značilnosti barv so razlogi, da je slikanje z oljnimi barvami postala najbolj razširjena tehnika med slikarskimi privrženci in profesionalci.

Knjiga nas želi prepričati o izjemnosti te tehnike s krajšimi teksti, ki jih spremljajo številne vaje, barvni poskusi, oznake, nasveti in praktični prikazi. Ti vam bodo v pomoč pri premagovanju težav, s katerimi se boste srečevali pri učenju.

Zato lahko rečemo, da je knjiga osnovni didaktični pripomoček za uvajanje v postopek slikanja z oljnimi barvami, ki vas bo gotovo navdušil.

Obsežen in zaokrožen prikaz zgodovine našega obiskovanja domačih in tujih gora in razvoja naše 115-letne planinske organizacije. Osebe in dogodki so lepo in zaokroženo predstavljeni, pomembnih podatkov je neverjetno veliko, zato se lahko zelo veselimo vsega, kar nam knjiga prinaša.

Avtor, ugledni slovenski planinski publicist, dr. Tone Strojin je vse to zbiral in opisoval s srcem in vsega tega se z velikim veseljem navzamemo tudi bralci, na primer pripovedi o Planinskem vestniku pa tudi o planinskem muzeju, za katerega si je neutrudno prizadeval dolga leta. Po knjigi bodo zelo radi segali najrazličnejši bralci, od poznavalcev in strokovnjakov pa vse do najbolj običajnih ljubiteljev naših gora.

Deveta knjižica iz zbirke Zakladnica slovenskih pripovedi združuje slovenske pripovedi, ki govorijo o mejnikih v koledarskem letu. Letni časi in meseci so povezani z ljudskimi običaji in verovanji, ki so ubesedeni v pričujočih pripovedih.

Letni krog se začne s prebujanjem narave, s pustnim časom in njegovim junakom Kurentom, nadaljujejo ga vesne, Zeleni Jurij in kresnik, spoznamo šege in pripovedi, ki so povezane s telovim, godovniki sv. Elijo, sv. Marjeto, sv. Martinom, sv. Miklavžem, sv. Lucijo in sv. Štefanom ter kvatrami, Pehtro in divjo jago.

Zbirka ZAKLADNICA SLOVENSKIH PRIPOVEDI je namenjena mladim bralcem in hkrati vsem, ki jih zanima pristno pripovedništvo slovenskega ljudskega izročila. Izbor pripovedi urejajo in strokovno predstavljajo najuglednejši slovenski strokovnjaki, v posameznem tematskem izboru pa so zastopana vsa področja slovenskega etničnega ozemlja, vključno z zamejstvom.

Njegova krinka je popolna: kot posvojeni sin legendarnega miamijskega policaja, atletskega videza in popolnoma prilagojen vsem družbenim navadam je priljubljen med ženskami in spoštovan med kolegi.

Dokler se ne pojavi truplo prostitutke, na las podobno ostankom Dexterjevih žrtev. Vedoč, da je to delo psihopata, je nad njim vseeno popolnoma očaran in vsaj toliko, kot ve, da si mora želeti, da ga policija najde, si v resnici želi, da bi videl njegove naslednje mojstrovine. Ni razočaran. Še več, morilec mu začne puščati prav posebne sledi. Mu hoče podtakniti svoje zločine ali si ga je izbral za naslednjo žrtev?

Jeff Lindsay je literarno ime ameriškega dramatika in žanrskega pisca Jeffryja P. Freundlicha (1952). Med znana imena kriminalnih piscev se je prebil prav s serijo o Dexterju in bil zanjo nominiran za prestižno Edgar Award. Po kriminalkah o Dexterju je posneta tudi TV nanizanka.

Prevedla: Amalija Maček Vsak dan je ¯sijajno inteligenten, suvereno konstruiran velemestni roman, poln nasilja in zapravljene ljubezni®, ¯eden najbolj ambicioznih in samosvojih, najbolj kompleksnih in lepih sodobnih romanov, napisanih v nemškem jeziku®. Morda bi pričakovali, da lahko takšno knjigo napiše le nekdo, ki ima življenje že za sabo, pa vendar jo je napisala tedaj (leta 2004) 33-letna pisateljica Terezia Mora. Še več, napisala jo je avtorica, ki ni zrasla z nemškim jezikom, temveč z madžar ščino in na Madžarskem. V Berlin se je preselila leta 1990 in kmalu začela pisati kratko prozo. Vsak dan je njen prvi roman in je, seveda, roman o ¯ljubezni in o ljubezni do jezika®.

Knjiga dvanajstih literarnih esejev, ki prisluškujejo kriku groze nebogljenega človeškega smrtnika, nad čigar izmučenim telesom in ubito dušo je minulo stoletje odplesalo svoj nihilistični danse macabre, je poskus, da bi v krhkem svetišču našega posvetnega spomina vsaj prgišče ubesedenih podob človekove izvorne pripadnosti ljubezni, tovarišiji, svobodi, bolečini in smrti oteli pred pozabo. Eseji si tako jemljejo v premislek dela naslednjih domačih in tujih avtorjev: Havel, Jančar, Bataille, Šeligo, Camus, Miłosz, Snoj, Sartre, Dekleva, Bruckner.

Pet asov je zelo vznemirjenih: njihovo šolo bo obiskal Linhin veliki vzornik, mojster juda, Jamada Juto iz Japonske. Posebnega gosta bo spremljala Linh osebno! Vendar ima Juto med obiskom svoje načrte in vedno znova brez opozorila izgine. Vrača pa se popolnoma spremenjen: zmeden in živčen. Pet asov mu končno začne slediti. Pri tem se zapletejo v nenavaden lov na 500 let stare japonske zapise, ki nikakor ne smejo priti v napačne roke …

Katherine Howard pa naj bi se s spogledovanjem povzdignila na prestol. A njeno sorodnico Jane Boleyn preganja preteklost in zapuščina Boleynovih, dediščina sumničenj, izdaje in smrti. V tem času prevratov in negotovosti morajo tri mlade ženske poskušati preživeti na najbolj nestanovitnem dvoru v Evropi.

Medtem ko inšpektor Javier Falcón preiskuje izmaličeno truplo brez obraza, ki so ga odkrili na komunalnem odpadu, strese čudovito mesto Sevilla velikanska eksplozija, ki uniči stanovanjsko stolpnico in bližnji vrtec. Ko odkrijejo, da je bila v kleti mošeja, so vsi prepričani, da gre za terorizem.Poletna vročina se stopnjuje. Mesto zajame panika in v pokrajini razglasijo rdeči alarm. Iz ruševin izvlečejo še več trupel in môra načne tudi družinsko življenje lahkoživega sodnika Calderóna in duševni mir privlačne Consuelo.Kljub naraščajočemu medijskemu in političnemu pritisku pa Falcón ugotovi, da ni vse tako, kot je videti. Toda ravno ko se približa rešitvi zarote, odkrije še nekaj hujšega. Nadaljuje se tekma, da se prepreči veliko katastrofo, ki bi segala daleč čez meje Španije

V življenju pride čas, ko ne moreš storiti drugega kot ubrati svojo pot…

10 let pozneje, se zgodba o delfinu Danijelu nadaljuje v pripoved o prijateljstvu, ljubezni, odgovornosti in starševstvu, o sanjah, strahu, dvomih in svobodnih svetovih.

Utripi srca naj v pesmih najdejo lepoto, kot je vrednota.
S pesmimi se povzpnimo v stanje duha izza domačega praga, kjer še čutimo svoje bistvo.®

Zadnji meseci, tedni, dnevi devetletke.
To je takrat, preden se začnejo daljša in napornejša poglavja življenja, težave naŹsploh. To je takrat, ko je deklicam iz revij, knjig in z interneta že vse jasno, čeprav večina od njih ni v resnici še ničesar poskusila. To je takrat, ko starši in odrasli nasploh komaj še vedo, kaj je prav in kaj ne. Punce pa še manj!
Julija je prvič hudo in zares zaljubljena, čisto zaslepljena tipka po netu in zardeva, doŹkler … Na srečo je vedno blizu Tjaša, malo bolj previdna, skoraj že izkušena prijateljica.
Tako je vsaj v knjigi, na začetek katere je avtorica premeteno zapisala, da si je vse skupaj izmislila. Stara finta, kupim! Kaj bi drugega lahko naredila osnovnošolska učiteŹljica, kot si izmišljevala :))) Tale avtorica v resnici že na daleč zavoha še tako hude fore, ki jih uporabljajo učenci, da bi preusmerili pozornost odraslih. Mimo službenih nazivov je sodobna punca, ki ve, da odrasli nasploh in vzgojitelji še posebej mladine ne morejo preslepiti, če se oklepajo starih fint. Poleg tega ne tematizira prvič gibanja odraščajočih skozi džunglo medmrežja.
Kot njene učenke in bivše učenke in prijatelji in prijateljice in znanci in neznanci je vedno bolj doma tudi v raznih ¯netspejsbukih®. V teh spletnih dnevnikih in socialnih omrežjih živi nekaj njenih vzporednih identitet. Tam so navsezadnje doma njeni junaki. Majda Koren je ena prvih slovenskih piscev, ki je pravočasno razumela pomen sveta medmrežja za svet najstnikov. Ve, da postaja računalnik in vse, kar se skriva za zasloŹnom, najbolj priljubljena oblika premikanja skozi sodobnost – oblika umika od bližnjih, prestopov k bližnjim, pobegov od lastne identitete, pobegov v tuje identitete. Pobegov od družine, če je ta disfunkcionalna, iskanje nove, velike, srečne in razumevajoče družine, pa čeprav virtualne. Ob vsem tem se avtorica brez moraliziranja zaveda pasti, ki prežijo na nadobudneže. Nanje tudi opozarja, a nikoli z dvignjenim kazalcem, vedno ji uspe izvesti neki dobrodušni pomežik, ki se obrne v nasmeh.