[email protected]
24/7 odgovarjamo za vas
\n
knjige.plus – super knjige za super ceno
Še vedno obstajajo, stvari, ki jih ni mogoče kupiti – Enostavno jih moraš narediti sam. Doma narejene marmelade predstavljajo višek vsakega zajtrka. V knjigi, ki je pred vami, vam ponujamo več kot 80 slastnih receptov, ki so sestavljeni tako razumljivo, da se kuhanja marmelade lahko lotijo tudi manj vešče roke. Na pomlad se lotite kuhanja češnjeve, jagodne ali višnjeve marmelade, poleti brusnične, korenjeve ali marmelade iz melone in malin, jeseni grozdne, kostanjeve ali pa naredite jabolčno usnje in z njim razveselite sladkosnede otroke. Zimski zajtrk bo doživetje zase, če boste na mizo postavili božično marmelado, marmelado iz banan in čokolade, limonovo marmelado s kokosom ali čebulno marmelado s timijanom. Posebna poslastica pa so želeji, ki jih lahko uporabite kot marmelado, prilogo k mesu ali sladico. Za sadje v alkoholu pa ni potrobno posebnih napotkov kako ga porabiti, mar ne?
Čisto čista pot do miru, moči in uspeha zahteva od nas tako malo, ponuja pa neskončno vse. S samo nekaj miselnimi veščinami in z minimalnimi telesnimi napori se boste vzpostavili kot bitje, ki je sposobno vsega, od ljubezni, kopičenja bogastva, do malodane nesmrtnosti. Sprostite se in zaupajte in hipoma boste ustvarili resničnost, v kateri se lahko sprostite in ji zaupate. Teko preprosto in enostavno je. Pustite stari jaz za seboj in stopite na to pot. Pravkar boste srečali najmočnejšo osebo na svetu – Sebe, čisto sebe.
Najbolj privlačen priročnik za osvoboditev morda zatrtih seksualnih fantazij in odpravo predsodkov, ki so samo v naši glavi in nas omejujejo. Kar želite je lahko vaše. Samo povedati je treba, in to narediti. Dobrodošel in hvalevreden slovenski prevod te knjige ne ponuja receptov, pomaga pa odpreti ali razširiti bralkina (tudi bralčeva) seksualna obzorja, oživeti in spodbuditi količino, in povečati kakovost. Libido je prirojen in ga ni mogoče kdo ve kako razviti. Mogoče pa se je znebiti različnih zavestnih in podzavestnih vzrokov seksualne zaostalosti, zadržkov in ovir, ki preveč ženskam preprečujejo, da bi v popolnosti seksualno uživale, se počutile seksi, bile seksi in mislile seksi, več seksale in bolj uživale. Če je bil to avtoričin cilj, ga je dosegla. Med branjem pa tudi po branju sem zelo užival. Idealen čas za seks je vsak čas. Nepotešena? S to knjigo ne več.
Že kot otrok sem dobro občutil razliko med Bohinjem in Bledom v pokrajinskem in človeškem pogledu. Medtem ko je prvi ostajal naraven in domač, je bil drugi ves pozidan in svetovljanski. V Bohinju se je tedaj večina preživljala s kmetovanjem in živinorejo, temu ustrezne so bile hiše, medtem ko so na Bledu prevladovali vile in hoteli, značilni poklici pa so bili sobarice in natakarji, izvoščki in pletnarji. Tuje goste so privabljali jezero, otok in grad, mnoge tudi Vintgar, kraj je bil razgiban v poletni sezoni, pozimi pa bolj mrtev. (Odlomek)
Pawel Huelle je ob Olgi Tokarczuk, brez dvoma osrednje ime sodobne poljske proze. V Gdansku leta 1957 rojen avtor je multipotenten ustvarjalec, univerzitetni profesor, direktor televizije, prepoznaven kolumnist. Njegov prvenec Weiser Dawidiek je takoj ob izidu leta 1987 obveljal za poljsko knjigo desetletja, s Castorpom pa prehaja Huelle v zrelo fazo plodnega ustvarjanja. Castorp je parafraza Mannove Čarobne gore, morda najbolj celostnega romanesknega poskusa 20. stoletja. Huellejev roman je formalni poskus, ki poskuša združiti Mannovo epsko tradicijo s kompleksnostjo sodobnih narativnih praks. Junak, Castorp, pa ostaja enako mlad kot pri Mannu, le položen v drug prostor in pred (morda samo na videz) drugačna vprašanja.
Zgodbe iz somraka so odlična zbirka kratke proze, v kateri se avtorica osredotoča na subtilne ravni človekovega odnosa do samega sebe in sveta življenja, pretresa možnosti, ki jih svet nudi človeku za njegovo samouresničenje, in meje, ki jih samemu sebi postavlja človekova lastna notranjost. S kratkimi izceziliranimi zamahi so izrisane navidez majhne usode, a z osebne perspektive tragika samosti in nemoči ni niti malo omiljena. Vse zgodbe življenja so same v sebi majhne in vsi položaji prej ko ne predvidljivi, a zato tragika lastne usode ni nič manj boleča (in velika).
Roman zajema obdobje od sedemdesetih do devetdesetih let 20. stoletja, leta, ki so bila za Kubo zelo kontradiktorna, še prav posebno prva polovica devetdesetih. Za oblikujoči se individuum, kot je protagonistka romana (oziroma kot je bila celotna pisateljičina generacija v tistem obdobju), je bil to čas nepričakovanih in včasih kar preveč bolečih odkritij. Družba se je nenadoma spremenila, na plan so privrele stvari, ki jih prej ni bilo videti. To so bili časi ostrega skepticizma. In na tem odru se gibljejo junaki Tišin. Da bi pobegnili pred zbeganostjo, zmedo in nemočnim spremljanjem, kako se svet okoli njih ruši, si vsak izbere svojo pot. Vsak poišče svoj način, da pobegne: alkohol, droge, glasba, improvizirana plovila in splavi, avioni, celo samomor. Obstaja mnogo načinov. Protagonistka zagovarja pravico, da vsak posameznik izbere svoje življenje. Ona ne obsoja, samo pripoveduje, kot bi gledali film. Njena vloga je biti opazovalka in pripovedovalka. Toda njen pogled in njene besede so grenke, pikre in celo jedke. Njena pot je iskanje tišine. To pa je na Kubi zelo težko, saj je že kar po definiciji hrupna dežela.
Ko bom enkrat šla čez ta most, me ne bo več nazaj. Ko da bi slutil, kaj mislim, Vladimir reče, ne bodi žalostna. Zmeraj je kaj novega. Tako enostavno je to.
Pa ni. Mogoče bi bilo bolje, da bi kar odšla z reko. Blaga je te dni, čisto tiho teče, samo pod nanešenim jezom se pogovarja sama s sabo. Najprej bi me stisnila v svoj objem in se mogoče zaletela z mano ob brežino, malo najprej bi me izgubila pa spet našla v svojih vrtincih, v katerih bi me vrtela do ponorelosti.
S Fasungo iz realnega sveta pogosto vstopa v neke vrste virtualno resničnost, njegovi junaki sanjajo, mnogi živijo v disfunkcionalnih družinah. Avtor kroži med resničnostjo, fantazijo in sanjami, iz sedanjosti stopa v prihodnost, na katero ga napeljuje svet novih tehnologij, včasih pa se zdi, kakor da bi s futurističnimi slikami hotel prikazati, kam bo pripeljala odtujenost med ljudmi, ljudmi in naravo, kam vodi mehanizacija, virtualizacija vsakdanjega življenja in devastacija okolja. Fasunga je razmišljanje o tem, kaj konstruira mladega človeka sodobnosti.
Jebe se meni za predsednike, pisatelje, poslance in stranke
Pa za Iran in njihov nuklearni program. Pa za povojne poboje. Za rejunjon Pop Designa. Za globalno segrevanje. Jebe se mi za Afganistance, njihova makova polja, telebanska jajca, islamske skrajneže in talce. Jebe se mi za desne, leve, sredinsko leve, sredinsko desne, narkomanijo, za srbski ponos in kamikaze na slovenskih cestah. Jebe se mi za storilce in žrtve. Jebe se mi za Piranski zaliv. Za Japonce in njihove samomore. Pa za naše tudi. Za enajsti september in šesti april, to je mimogrede moj rojstni datum. Jebe se mi za Dženifer, Brada, njune seksualne probleme pa tisto pičko od Angeline. Jebe se mi za Tita in Paris Hilton. Za kolumnajzarje, komunajzarje, komunalce in komunikologe. V bistvu se mi jebe za celi svet.
Tetoviran križ sumljivega izvora na Paksovi rami ni bil obrnjen narobe, dedkove oči pa.
Tekoče berljiva, spretno sestavljena in z absurdnim humorjem posejana kriminalka. Avtor obvlada žanr, ki nam ga v slovenski literaturi kronično primanjkuje, do te mere, da ga je sposoben tudi parodirati. Te avtorske duhovitosti so dodatna kvaliteta knjige.
Čedalje bolj se je počutila kot oseba iz Andersenove pravljice, pa ni vedela, iz katere. Ni vedela, zakaj jo preveva občutek, da ne sodi v zagrebško novoletno noč.
Če razumsko pretehta sedanje okoliščine, ima precej razlogov za dobro voljo. Pravkar ji je uspelo razplesti klobčič svojega življenja, rešila se je še enega napačnega moškega in rada bi to Steli povedala.
Vremenske razmere so bile nekakšno znamenje, da ji gre čedalje bolje. Metež, skozi katerega je Mladen spretno popeljal reševalno vozilo, je bil za njima, v Zagorju. Tudi v Zagrebu je snežilo, a saj ples snežink sodi v ta čas in ne pomeni nikakršne grožnje. Pločnik, po katerem je hitela, potem ko jo je Mladen odložil pred otroško polikliniko v Klaicevi ulici, je bil lahko prehoden.
Ker je bila že od odhoda k Fredovi mami oblečena praznično, se ji je zazdelo, da se povsem staplja s prazničnim razpoloženjem.
Kljub vsemu jo je begalo nekaj nedoločenega.
Jo je skrbelo, kako bo, ko se bo srečala s Stelo? Mogoče. Čeprav ji ni bilo jasno, zakaj bi jo moralo skrbeti. Nikakor ni jezna nanjo, ker je pobegnila od doma. Nasprotno. Povsem jo razume. Zdi se ji, da ve, zakaj se je tako zgodilo: Stela, pametna, kot je, je opazila, da se z Atilom nekaj dogaja. In je pobegnila
Avtorica Silva Čerpnjak je napisala pravljico z naslovom Kako sta šivanka in sukanec krpala streho. Zanimivost in kvaliteta pravljice je razvidna na različnih nivojih preučevanja besedila, med njimi sta najpomembnejši jezikovna podoba in etičnost zgodbe. Jezikovna podoba pravljice je izrazito lirična in suptilna, avtorica namreč upoveduje besedilo z veliko pozornostjo do izrazja, saj gre za posrečeno in zelo tenkočutno kombiniranje knjižne slovenščine z narečnim in starinskim izrazjem. Prav narečno in starinsko izrazje, ki pa je v zgodbo vpleteno le v tolikšni meri, da je sodobnemu urbanemu otroku le-ta še vedno razumljiva, dajeta zgodbi časovni in krajevni okvir.
Kako sta šivanka in sukanec krpala streho sodi med avtorske pravljice, ki iščejo zgled pri folklorni književnosti, dragocenost katere je v neponovljivosti in edinstvenosti narodove nezavedne pripadnosti prostoru, v katerem bivamo.
Zgodbe iz zbirke Poezija ne obstaja (Poesia non esiste, 1973) se razlikujejo od prejšnjih po dolžini in predvsem po tematiki in kompoziciji. Prevladujoča tema je poezija v odnosu do življenja, časa, mode, resničnosti. Montalejeve zgodbe so tudi tukaj nekakšne pesmi v prozi, a tu je uporabil poseben model portretiranja tipičnega pesnika, intelektualca, glasbenika itd. tedanjega časa in v nekaterih primerih tudi morda še našega. V nosilni zgodbi pripoveduje o mladem nemškem vojaku, ki v mračnih medvojnih Firencah po policijski uri obišče pesnika, v stanovanju, kjer se skrivata dva ilegalca, da bi mu izročil prepisane Höderlinove pesmi, kijih v tedanji Italiji ni bilo mogoče dobiti. Lahko si predstavljamo paniko, ki je grabila vse tri stanovalce, ko je avtor sprejel gosta. Med enim in drugim kozarcem vina sta se pogovarjala o poeziji, nakar je mladi Nemec izjavil, da poezija ne obstaja. S takim, že skoraj cenenim nihilizmom pa se pesnik ni mogel strinjati…
V odmevnem naslovu knjige se skriva pomembno sporočilo, ki lahko koristi vsakomur. To sporočilo bo pomenilo revolucijo v skrbi za zdravje, temelji pa na enem samem načelu, ki se glasi – alkalizirajte svoje telo!
Avtorica, dr. Zlatka Rakovec Felser je pri nas ena prvih, ki se je s področja klinične psihologije podala na nastajajoče področje zdravstvene psihologije. Knjiga Psihologija bolnika in njegovega okolja je zato plod njenega zavzetega študija, razvijanja te discipline in njenih bogatih izkušenj iz dela s pacienti. Je izjemno zgoščena na bistvena področja, ki jih avtorica naniza v 9 poglavjih. V prvem poglavju tenkočutno uvaja na področje obravnavanja telesne bolezni spremljajoče psihične fenomene, saj računa z odpori, tako pri bolnikih kakor tudi pri medicinskem osebju. Tako pride do definicije zdravstvene psihologije, njenega razvoja in pomena. V drugem poglavju se ustavi ob sodobnem biopsihosocialnem modelu zdravja, bolezni in počutja, ki spreminja zdravstveno kulturo tako na področju raziskovanja kot klinične prakse. Naslednja poglavja avtorica namenja ključnim in klasičnim temam zdravstvene psihologije: anksioznosti, ki je bolnikova večna spremljevalka, stresu in dejavnikom spoprijemanja s stresom, separacijam, izgubam in žalovanju, kar jo privede do samostojnega poglavja o psihosomatskih odzivih in obolenjih. Posebno poglavje namenja osebam s kroničnimi obolenji, tudi primerom hudih neozdravljivih bolezni. Za mnoge bo posebej zanimivo poglavje o izgorevanju zdravstvenega kadra na delovnem mestu. Zadnje poglavje avtorica namenja problemom komunikacije z bolnikom, zavedajoč se, da je to področje danes eno najbolj zanemarjenih in še posebej vodi v konfliktne situacije na področju zdravstva, kjer smo že tako priča krizi odnosov med osebjem in odnosov med zdravstvenim osebjem ter bolniki.Knjiga Psihologija bolnika in njegovega okolja je pisana privlačno, v lepem jeziku in je dobrodošla ne le za tiste, ki se s področjem seznanjajo pri svojem študiju (predvsem medicinske sestre), ampak tudi za tiste, ki se ne, pa bi se morali (zdravniki), ne nazadnje pa bo dobrodošla tudi vsem nam kot pacientom, ki bi morali sodelovati v procesih zdravljenja kot obveščeni in soodgovorni subjekti. Nismo nasprotniki ampak zavezniki z zdravstvenim osebjem, soodgovorni za napredek zdravstvenega varstva. Avtorica s to knjigo gotovo ponuja dobre možnosti.
Zgibanka s prepogibi motivira otroka k aktivnemu sodelovanju pri branju. Zgodba o dveh klovnih je zabavna, smešna in primerna za najmlajše otroke.
Žuželke so daleč najštevilnejša skupina živali. Ta knjiga daje vpogled v vso raznolikost te skupine živali. Skoraj 1000 vrst žuželk je prikazanih na naravnih barvnih fotografijah. V besedilu so opisani najpomembnejši znaki in razlike s podobnimi vrstami. Opisan je način življenja in razvoj posameznih vrst. Z barvno kodo lahko posamezne skupine zelo hitro poiščemo. V dodatku so prikazane še nekatere najpomembnejše skupine pajkovcev. Idealen vodnik po svetu žuželk za vse ljubitelje naravoslovja.
Roman govori o treh bratih. Mlajšega, polbrata starejša neprestano zbadata, se norčujeta iz njega, mu nagajata. Ko gredo na morje, se reči samo še stopnjujejo. Najmlajši dobi najslabšo sobo, do plaže mora pešačiti, medtem ko se strarejša dva lahko peljeta s kolesom, a na srečo spozna Tihomirja, ki biva v nočni omarici. Spoprijateljita se in Tihomir mu pomaga, da se zoperstavi bratoma, ki ga končno sprejmeta za sebi enakega.
Pravljično dogajanje je postavljeno na morsko dno. Junaki so morski prebivalci, ki si med seboj nagajajo in zabavajo, so prijazni in drzni, sproščeni in predvsem ves čas dobre volje. Vedejo se kot otroci. Se pritožujejo, iščejo pomoč za svoje težave, a so med seboj prijatelji.
V knjigi je sedem pravljičnih zgodb. Medvedek Godrnjavček – se zbudi iz zimskega spanja. Vendar ga, na njegovo veliko razočaranje, zunaj ne pričaka toplo pomladno sonce, ampak itn. Ah, ti virusi – Katka zboli. V postelji sanja o dobrem in hudobnem virusu. Skozi zgodbo spremljamo njun pogovor, ki otrokom razloži, kaj so to virusi. Snežna vila – Katka si močno želi, da bi končno padel prvi sneg. In snežna vila ji željo izpolni. Srečna hišica – Vse hišice v naselju so bile srečne razen ene. Ta je lepša od ostalih, vendar zelo osamljena, a tudi ona dobi prijatelje. Jesenska pravljica – Pred davnimi časi listje še ni odpadalo z dreves. Nekoč pa je prišel v deželo Javorje striček Mraz in vse se je spremenilo. Mami, še beri – Tako znan stavek, katerega otroci ponavljajo, ker še ne bi zaspali. Dogodivščine učene knjige – V knjižnici stoji knjiga. Ker je zelo učena, si jo otroci velikokrat izposodijo, a poleg prijetnih izkušenj knjiga doživi tudi marsikatero neprijetno.
V Enciklopediji rekordov so na 150-ih straneh opisani rekordi iz različnih področij.
Spoznali boste rekorderje v arhitekturi in v vesolju, med mesti, državami in celinami, med otoki, puščavami, ognjeniki, jamami, gorovji, vodovji itn. Predstavili smo vam rekorderje v svetu zabave, prevozov ter v svetu živali in rastlin. V Enciklopediji je izbranih 140 rekorderjev, katere spremlja več kot 700 slik.
Ko se Brigiti ponudi priložnost, da sama preživi daljše počitnice v majhni vasici Porthgain na valežanskem podeželju, jo z veseljem sprejme. Bivanje v tujini sprva predstavlja izziv njeni zadržani naravi, vendar pa postane ta kmalu nepomemben v primerjavi s pravimi izzivi s katerimi se mora soočiti. Skupaj z domačinom Liamom namreč odkrijeta poRtret osebe, ki je presenetljivo podobna njenemu pokojnemu očetu in kljub opozorilom ter nasprotovanju iz vseh strani, se podata v svet skrivnostnih LeRoy-jevinovih. Pri tem pa se mora Brigita naučiti, da stvari niso vedno take kot izgledajo navzven.
Zgodba o čarovnicah z naslovom Čudežno zdravilo pripoveduje o zlobni čarovnici Murki, ki ne prenese otrok. Nenehno jim nagaja in jim povzroča težave. Tokrat se je spravila na Klemna. Začarala je, da je hudo zbolel, da mu niso mogli pomagati niti najboljši zdravniki. Starša sta v obupu pisala trem dobrim čarovnicam, naj mu pomagajo. Dragi otroci in starši, če želite izvedeti, kako so dobre čarovnice pomagale Klemnu in kako iz slabe narediti dobro čarovnico, se nič ne obotavljajte. Preberite zabavno zgodbo in uživajte v branju.
Slikopis otrokom približa poklice. V slikopisu slike nadomeščajo nekatere besede. Zgodba v slikah, ki je pred vami, je namenjena že predšolskim otrokom. Tako lahko tudi otroci, ki še ne znajo brati, sodelujejo pri glasnem branju. Otrokom, ki že samostojno berejo, pa je slikopis v pomoč in zabavo.
Ponudba ni ažurna, nakup ni mogoč.
Obiščite našo knjigarno cangura.com.
Hvala za razumevanje, lep pozdrav.
Želite biti obveščeni, ko bo stran znova aktualna?
Naročite se na obvestila in nam zaupajte svoj email!
Obvestili vas bomo, ko bo knjige.plus znova aktivna.
Do takrat vas vabimo na cangura.com.
Za boljšo izkušnjo uporabljamo piškotke za analitiko. Politika zasebnosti