Najbolj privlačen priročnik za osvoboditev morda zatrtih seksualnih fantazij in odpravo predsodkov, ki so samo v naši glavi in nas omejujejo. Kar želite je lahko vaše. Samo povedati je treba, in to narediti. Dobrodošel in hvalevreden slovenski prevod te knjige ne ponuja receptov, pomaga pa odpreti ali razširiti bralkina (tudi bralčeva) seksualna obzorja, oživeti in spodbuditi količino, in povečati kakovost. Libido je prirojen in ga ni mogoče kdo ve kako razviti. Mogoče pa se je znebiti različnih zavestnih in podzavestnih vzrokov seksualne zaostalosti, zadržkov in ovir, ki preveč ženskam preprečujejo, da bi v popolnosti seksualno uživale, se počutile seksi, bile seksi in mislile seksi, več seksale in bolj uživale. Če je bil to avtoričin cilj, ga je dosegla. Med branjem pa tudi po branju sem zelo užival. Idealen čas za seks je vsak čas. Nepotešena? S to knjigo ne več.

Že kot otrok sem dobro občutil razliko med Bohinjem in Bledom v pokrajinskem in človeškem pogledu. Medtem ko je prvi ostajal naraven in domač, je bil drugi ves pozidan in svetovljanski. V Bohinju se je tedaj večina preživljala s kmetovanjem in živinorejo, temu ustrezne so bile hiše, medtem ko so na Bledu prevladovali vile in hoteli, značilni poklici pa so bili sobarice in natakarji, izvoščki in pletnarji. Tuje goste so privabljali jezero, otok in grad, mnoge tudi Vintgar, kraj je bil razgiban v poletni sezoni, pozimi pa bolj mrtev. (Odlomek)

Ko bom enkrat šla čez ta most, me ne bo več nazaj. Ko da bi slutil, kaj mislim, Vladimir reče, ne bodi žalostna. Zmeraj je kaj novega. Tako enostavno je to.
Pa ni. Mogoče bi bilo bolje, da bi kar odšla z reko. Blaga je te dni, čisto tiho teče, samo pod nanešenim jezom se pogovarja sama s sabo. Najprej bi me stisnila v svoj objem in se mogoče zaletela z mano ob brežino, malo najprej bi me izgubila pa spet našla v svojih vrtincih, v katerih bi me vrtela do ponorelosti.

S Fasungo iz realnega sveta pogosto vstopa v neke vrste virtualno resničnost, njegovi junaki sanjajo, mnogi živijo v disfunkcionalnih družinah. Avtor kroži med resničnostjo, fantazijo in sanjami, iz sedanjosti stopa v prihodnost, na katero ga napeljuje svet novih tehnologij, včasih pa se zdi, kakor da bi s futurističnimi slikami hotel prikazati, kam bo pripeljala odtujenost med ljudmi, ljudmi in naravo, kam vodi mehanizacija, virtualizacija vsakdanjega življenja in devastacija okolja. Fasunga je razmišljanje o tem, kaj konstruira mladega človeka sodobnosti.

Čedalje bolj se je počutila kot oseba iz Andersenove pravljice, pa ni vedela, iz katere. Ni vedela, zakaj jo preveva občutek, da ne sodi v zagrebško novoletno noč.
Če razumsko pretehta sedanje okoliščine, ima precej razlogov za dobro voljo. Pravkar ji je uspelo razplesti klobčič svojega življenja, rešila se je še enega napačnega moškega in rada bi to Steli povedala.
Vremenske razmere so bile nekakšno znamenje, da ji gre čedalje bolje. Metež, skozi katerega je Mladen spretno popeljal reševalno vozilo, je bil za njima, v Zagorju. Tudi v Zagrebu je snežilo, a saj ples snežink sodi v ta čas in ne pomeni nikakršne grožnje. Pločnik, po katerem je hitela, potem ko jo je Mladen odložil pred otroško polikliniko v Klaicevi ulici, je bil lahko prehoden.
Ker je bila že od odhoda k Fredovi mami oblečena praznično, se ji je zazdelo, da se povsem staplja s prazničnim razpoloženjem.
Kljub vsemu jo je begalo nekaj nedoločenega.
Jo je skrbelo, kako bo, ko se bo srečala s Stelo? Mogoče. Čeprav ji ni bilo jasno, zakaj bi jo moralo skrbeti. Nikakor ni jezna nanjo, ker je pobegnila od doma. Nasprotno. Povsem jo razume. Zdi se ji, da ve, zakaj se je tako zgodilo: Stela, pametna, kot je, je opazila, da se z Atilom nekaj dogaja. In je pobegnila

Avtorica Silva Čerpnjak je napisala pravljico z naslovom Kako sta šivanka in sukanec krpala streho. Zanimivost in kvaliteta pravljice je razvidna na različnih nivojih preučevanja besedila, med njimi sta najpomembnejši jezikovna podoba in etičnost zgodbe. Jezikovna podoba pravljice je izrazito lirična in suptilna, avtorica namreč upoveduje besedilo z veliko pozornostjo do izrazja, saj gre za posrečeno in zelo tenkočutno kombiniranje knjižne slovenščine z narečnim in starinskim izrazjem. Prav narečno in starinsko izrazje, ki pa je v zgodbo vpleteno le v tolikšni meri, da je sodobnemu urbanemu otroku le-ta še vedno razumljiva, dajeta zgodbi časovni in krajevni okvir.
Kako sta šivanka in sukanec krpala streho sodi med avtorske pravljice, ki iščejo zgled pri folklorni književnosti, dragocenost katere je v neponovljivosti in edinstvenosti narodove nezavedne pripadnosti prostoru, v katerem bivamo.

Zgodbe iz zbirke Poezija ne obstaja (Poesia non esiste, 1973) se razlikujejo od prejšnjih po dolžini in predvsem po tematiki in kompoziciji. Prevladujoča tema je poezija v odnosu do življenja, časa, mode, resničnosti. Montalejeve zgodbe so tudi tukaj nekakšne pesmi v prozi, a tu je uporabil poseben model portretiranja tipičnega pesnika, intelektualca, glasbenika itd. tedanjega časa in v nekaterih primerih tudi morda še našega. V nosilni zgodbi pripoveduje o mladem nemškem vojaku, ki v mračnih medvojnih Firencah po policijski uri obišče pesnika, v stanovanju, kjer se skrivata dva ilegalca, da bi mu izročil prepisane Höderlinove pesmi, kijih v tedanji Italiji ni bilo mogoče dobiti. Lahko si predstavljamo paniko, ki je grabila vse tri stanovalce, ko je avtor sprejel gosta. Med enim in drugim kozarcem vina sta se pogovarjala o poeziji, nakar je mladi Nemec izjavil, da poezija ne obstaja. S takim, že skoraj cenenim nihilizmom pa se pesnik ni mogel strinjati…

Zgibanka s prepogibi motivira otroka k aktivnemu sodelovanju pri branju. Zgodba o dveh klovnih je zabavna, smešna in primerna za najmlajše otroke.

Žuželke so daleč najštevilnejša skupina živali. Ta knjiga daje vpogled v vso raznolikost te skupine živali. Skoraj 1000 vrst žuželk je prikazanih na naravnih barvnih fotografijah. V besedilu so opisani najpomembnejši znaki in razlike s podobnimi vrstami. Opisan je način življenja in razvoj posameznih vrst. Z barvno kodo lahko posamezne skupine zelo hitro poiščemo. V dodatku so prikazane še nekatere najpomembnejše skupine pajkovcev. Idealen vodnik po svetu žuželk za vse ljubitelje naravoslovja.

Roman govori o treh bratih. Mlajšega, polbrata starejša neprestano zbadata, se norčujeta iz njega, mu nagajata. Ko gredo na morje, se reči samo še stopnjujejo. Najmlajši dobi najslabšo sobo, do plaže mora pešačiti, medtem ko se strarejša dva lahko peljeta s kolesom, a na srečo spozna Tihomirja, ki biva v nočni omarici. Spoprijateljita se in Tihomir mu pomaga, da se zoperstavi bratoma, ki ga končno sprejmeta za sebi enakega.

V Enciklopediji rekordov so na 150-ih straneh opisani rekordi iz različnih področij.
Spoznali boste rekorderje v arhitekturi in v vesolju, med mesti, državami in celinami, med otoki, puščavami, ognjeniki, jamami, gorovji, vodovji itn. Predstavili smo vam rekorderje v svetu zabave, prevozov ter v svetu živali in rastlin. V Enciklopediji je izbranih 140 rekorderjev, katere spremlja več kot 700 slik.

Ko se Brigiti ponudi priložnost, da sama preživi daljše počitnice v majhni vasici Porthgain na valežanskem podeželju, jo z veseljem sprejme. Bivanje v tujini sprva predstavlja izziv njeni zadržani naravi, vendar pa postane ta kmalu nepomemben v primerjavi s pravimi izzivi s katerimi se mora soočiti. Skupaj z domačinom Liamom namreč odkrijeta poRtret osebe, ki je presenetljivo podobna njenemu pokojnemu očetu in kljub opozorilom ter nasprotovanju iz vseh strani, se podata v svet skrivnostnih LeRoy-jevinovih. Pri tem pa se mora Brigita naučiti, da stvari niso vedno take kot izgledajo navzven.

Zgodba o čarovnicah z naslovom Čudežno zdravilo pripoveduje o zlobni čarovnici Murki, ki ne prenese otrok. Nenehno jim nagaja in jim povzroča težave. Tokrat se je spravila na Klemna. Začarala je, da je hudo zbolel, da mu niso mogli pomagati niti najboljši zdravniki. Starša sta v obupu pisala trem dobrim čarovnicam, naj mu pomagajo. Dragi otroci in starši, če želite izvedeti, kako so dobre čarovnice pomagale Klemnu in kako iz slabe narediti dobro čarovnico, se nič ne obotavljajte. Preberite zabavno zgodbo in uživajte v branju.