Pričujoči izbor kratke proze zapolnjuje vrzel med dvema v Sloveniji že objavljenima zbirkama, ki zajemata glavo in rep 20. stoletja: kitajsko moderno in obdobje književnosti po letu 1980. Predstavljeni pisci so pustili viden pečat v kitajski literaturi in so uvrščeni v številne svetovne antologije. Avtorji v kitajskem delu zbirke prihajajo iz različnih koncev širne dežele, kar se kaže v njihovem jeziku in slogu, pa tudi v temah, ki jih obravnavajo. Štirje avtorji s Tajvana so bili izbrani kot vidnejši predstavniki različnih obdobij v sodobni tajvanski književnosti. Zgodbe odslikavajo dogodke in stanje duha v časih prisile, vse do začetka obdobja, ko sta Kitajska in Tajvan pripravljena pozabiti zgodovino polno, krivic, zatiranja in trpljenja.

Venezuela je nepokorljiva dežela. Ne sledi pravilom, temveč si jih izmišlja. Postavlja svoje zakone in jih prilagaja, obsedeno sledi nekemu programu in ga zruši,
kakor hitro ga lahko, je toga in igriva, ljubeča in zanemarjajoča, prekipevajoča in pusta, lena in deloholična, vesela in otoža, blagoglasna in razbijaška. Puščava in džungla, pustinja in savana, Karibsko morje in divje vode reke Orinoco.
Morda je zato venezuelska književnost polna domislic pisateljev, ki so pripravljeni raziskovati v najnenavadnejših kotičkih domišljije, brez reda in privoljenj, brez zvestobe realizmu ali naturalizmu.
V Venezueli se je razvila literarna struja, ki je dala veliko odličnih ustvarjalcev in ki v svojem jedru nosi seme dveh najuspešnejših literarnih tokov 20. stoletja v špansko govoreči Ameriki: seme magičnega realizma in književnosti fantastike.

V romanu Zapornik spremljamo razčlovečenje triindvajsetletnega študenta Arneja in razpadanje njegove osebnosti kot posledici represivnega zaporskega sistema. Stisnjen v primež med kriminalnim podzemljem v zaporu, ravnodušno upravo in zdolgočasenimi pazniki, ki si dolga dežurstva krajšajo z izživljanjem nad zaporniki, vse bolj tone v brezno brezupa in breizhodnosti. Izpostavljen spolnemu nasilju dokončno izgubi samospoštovanje in pozitivno samopodobo.

Njegov boj zase in za pravico se začne šele, ko eden od paznikov prekorači meje sprejemljivega in se spravi na študentko, ki v zaporu pripravlja diplomsko delo.

Izjemno napeto branje ter neizprosna kritika razmer v zaporih napovedujeta, da bo roman močno odmeval v slovenskem prostoru!

… Luč na stropu se mi je boleče bleščala v glavi tudi v kratkih obdobjih, ko sem spal. Nisem vedel, ali je zunaj dan ali noč, ves čas sem preždel na razpadli stari žimnici v nekakšnem napol budnem stanju, iz katerega me je dramil le naraščajoč občutek lakote. Bil sem od sveta pozabljen in sam. Tudi če bi crknil, se ne bi nihče zmenil zame.
Prisluškoval sem gluhi tišini okoli sebe in si želel, da bi slišal bitje svojega srca, šumenje krvi v žilah in trzljaje živcev Ä da bi verjel, da sem sploh še živ. Čas se je ustavil. Moje telo je kakor mrtvo ležalo na poscani postelji, negibno in tiho, moja duša pa je v prsih obupano tožila za izgubljeno svobodo. (odlomek iz romana)

Za vsako družbo je pomembno, da probleme vzgoje in izobraževanja znova premišlja in osmišlja, da se neprestano sprašuje o ciljih delovanja njenih vzgojno-izobraževalnih ustanov, zakonodaje, ki jih definira, in o vprašanjih svobode vsakega posameznika.

Vprašanja o pravici države, da kreira vzgojo otrok, pravici staršev, da posegajo v vzgojo in v odnos države do otrok, ter vprašanja o uspešnosti vzgoje in izobraževanja, so bistvo esejev, ki so opisani v knjigah.

Dramatična zgodba o Katki, princesi na pošastjem dvoru, ki je odločna in ustvarjalna pošastja gospodična. Kljub temu pa spravlja v obup svojo mamo kraljico Pohrustljo, ker je za pošastjo deželo preveč ljubka in premalo strašna.

Moški prispe v Šanghaj. Dobi telefon. Med bežnim ljubimkanjem na nočnem vlaku ga zmoti zvonenje in vzpostavi tesnobo nepričakovane novice, ki se še stopnjuje v preganjanje, fizično, ki je v popolnem neobvladovanju okolice, psihično, ki je potreba po ponovni vzpostavitvi nadzora.Moški prispe v Šanghaj. Dobi telefon. Med bežnim ljubimkanjem na nočnem vlaku ga zmoti zvonenje in vzpostavi tesnobo nepričakovane novice, ki se še stopnjuje v preganjanje, fizično, ki je v popolnem neobvladovanju okolice, psihično, ki je potreba po ponovni vzpostavitvi nadzora. Vrne se na sredozemski otok k svoji Marie in njenemu mrtvemu očetu, samo zato, da lahko spet začne bežati, v spomin, njeno telo, morje.

Devetnajstletna Nancy odkrije nenavadno strast do varietejske pevke, zbližata se in zaljubita. Ker okolica konec devetnajstega stoletja takšnim zvezam ni naklonjena, je njuna ljubezen zapletena in zatajevana, dokler ljubimka Nancy končno ne zamenja za lažno, a družbeno sprejemljivo zvezo z moškim.Nancy se podere svet in zamaje vse, v kar je verjela. Preoblečena v moškega se prodaja gospodom, nato pa jo k sebi kot spolno služabnico/služabnika vzame premožna londonska vdova. Letu razuzdanega življenja sledita propad in ulica, dokler se s svojo očarljivostjo in tokrat tudi z marljivostjo počasi ne dokoplje do srca nove prijatejice Florence, zagrizene socialistke in borke za pravice delavcev in žensk. Med njima vzklije trdna ljubezen, ki pa mora nastajati med ogibanjem brazgotinam preteklih ran in razočaranj. Nancy odraste in se pomiri s svojo identiteto, ko zasluti, da bo družbeno sprejeta tudi taka, kakršna je: lezbijka.

Sarah Waters (1966) je britanska pisateljica, znana kot ena izmed štirih velikih sodobnih lezbičnih pisateljic. Zaslovela je s svojim prvim romanom Okušanje žameta (1998), ki je postavljen v viktorijansko dobo in obravnava življenje lezbijk v različnih družbenih razredih. V slovenski jezik je preveden tudi roman Privlačnost (1999), poleg teh dveh pa je napisala še tri, Fingersmith (2002), The Night Watch (2006) in The Little Stranger (2009). Nagrajena je bila s številnimi nagradami, med drugim je bil imenovana tudi za pisateljico leta 2003 na podelitvi British Book Awards, dva njena romana pa sta prišla v ožji izbor nagrad Man Booker Prize in Orange Prize.

Devetnajstletna Nancy odkrije nenavadno strast do varietejske pevke, zbližata se in zaljubita. Ker okolica konec devetnajstega stoletja takšnim zvezam ni naklonjena, je njuna ljubezen zapletena in zatajevana, dokler ljubimka Nancy končno ne zamenja za lažno, a družbeno sprejemljivo zvezo z moškim.Nancy se podere svet in zamaje vse, v kar je verjela. Preoblečena v moškega se prodaja gospodom, nato pa jo k sebi kot spolno služabnico/služabnika vzame premožna londonska vdova. Letu razuzdanega življenja sledita propad in ulica, dokler se s svojo očarljivostjo in tokrat tudi z marljivostjo počasi ne dokoplje do srca nove prijatejice Florence, zagrizene socialistke in borke za pravice delavcev in žensk. Med njima vzklije trdna ljubezen, ki pa mora nastajati med ogibanjem brazgotinam preteklih ran in razočaranj. Nancy odraste in se pomiri s svojo identiteto, ko zasluti, da bo družbeno sprejeta tudi taka, kakršna je: lezbijka.

Sarah Waters (1966) je britanska pisateljica, znana kot ena izmed štirih velikih sodobnih lezbičnih pisateljic. Zaslovela je s svojim prvim romanom Okušanje žameta (1998), ki je postavljen v viktorijansko dobo in obravnava življenje lezbijk v različnih družbenih razredih. V slovenski jezik je preveden tudi roman Privlačnost (1999), poleg teh dveh pa je napisala še tri, Fingersmith (2002), The Night Watch (2006) in The Little Stranger (2009). Nagrajena je bila s številnimi nagradami, med drugim je bil imenovana tudi za pisateljico leta 2003 na podelitvi British Book Awards, dva njena romana pa sta prišla v ožji izbor nagrad Man Booker Prize in Orange Prize.

Skriti obraz glasbe > Zbirka teh esejev poskuša bralcu prikazati skriti smisel glasbe. V snovnem bivanju prevladuje čutna zaznava, zato se mora globoko potopiti, kdor želi dojeti srčiko te snovi. Enako kot ni mogoče spoznati človeka samega po njegovi telesni zgradbi, tudi glasbenega intervala ni mogoče povsem spoznati zgolj po zapisu na papirju.

Ne glede na vrsto svojega glasbila mora izvajalec uzreti svoje telo v novi luči. Pianistovi togi zapestji, violinistov prijem loka, pokanje oboistovih krvnih žilic ali pa bobnarjevo silovito stiskanje paličic, vse to ovira naravno življenje.

Ta prva sprememba telesnega občutka, ki zahteva povsem novo notranje zavedanje, ni preprosta, lahko pa jo izkusimo. Izvajalec mora začutiti, kdaj se mišično krčenje sprosti. Dokler tega ne zmore, ne bo mogel zamenjati starega z novim. Preden lahko postane nekdo, se mora najprej naučiti postati nihče.

Spoznaj resnico o moških in njihovih izgovorih! Prijateljice se sestajajo, pijejo kavico in se trudijo razvozlati skrivne, globlje pomene izgovorov, s katerimi jih zasipavajo njihovi fantje. Greg Behrendt in Liz Tucillo pravita, da je to izguba časa, saj je vendar vse jasno: mu pač ni do tebe.

Dopisovanje Alberta Camusa in Renéja Chara izrisuje tesno in trajno prijateljstvo. Pisca druži njuna samosvojost in zato osamelost v svetu, povezuje pa sinje provansalsko nebo, pod katero se zatekata iz pariške sivine. Enajst let dopisovanja je obdobje brezmejne solidarnosti in privrženosti, ki ju niti za trenutek ne skali žal beseda, visoka šola diskretnega ¯bratovstva®.

Zbornik ¯Izziv 21. stoletja®, prinaša prispevke s simpozija ¯Kultura, družba in tehnologija®, ki ga je Inštitut dr. Jožeta Pučnika priredil marca 2008.

Simpozij je poskusil pretehtati in na novo osvetliti tista razmerja, ki jih temeljito obravnava morda najpomembnejša knjiga Jožeta Pučnika: Kultura, družba in tehnologija. Pojem kulture avtor v tej knjigi širi na celostnost struktur in človeškega razvoja v času, v katerem živimo. Družba je zanj samo institucionalizirani del pojavnih razsežnosti kulture, tehnologija pa urejanje in preurejanje našega življenja v kulturi. Predpogoj, da se družba sploh odpre kulturi v najširšem pomenu besede, pa je odpravljanje vseh fundamentalizmov in njihovih posledic.

Čeprav Pučnik ne misli na tehnologijo v tradicionalnem pomenu besede, pa njegova raziskava odpira tudi vprašanja o najbolj aktualnih problemih sedanjega prelomnega časa.

Nove tehnologije ustvarjajo premike, ki bodo v prihodnosti, morda celo bližnji prihodnosti usodno zaznamovali v najširšem smislu družbo in kulturo, v ožjem pa številne njene segmente: politiko, medije, umetnost in znanost. S tako imenovano ¯internetno demokracijo® in njenimi globalizacijskimi informacijskimi tokovi se odpirajo nova poglavja v razumevanju demokracije, z novimi tehnologijami na področju genetike in umetne inteligence pa celo sam način našega bivanja in s tem povezana številna etična vprašanja.

V knjigi, ki je razdeljena na tri dele ¯Kriza smisla®, ¯Vladavina medijev® in ¯Družba, religije, intelektualci®, so objavljeni prispevki Thomasa Luckmanna, Ivana Urbančiča, Milana Zvera, Mateja Makaroviča, Boštjana Žekša, Jožeta Trontlja, Iztoka Geistra, Žige Turka, Mitje Štularja, Bernarda Nežmaha, Dejana Jelovca, Uroša Pinteriča, Urše Šinkovec, Zijada Bećirovića, Draga Karla Ocvirka, Matevža Tomšiča in Igorja Grdine.

Veljal je za enega najpomembnejših geografov in kartografije na Slovenskem. Sodi med tiste znanstvenike, ki so dosegli na svojem področju nesporne mednarodne uspehe, v slovenski javnosti pa so malo znani. Zato je ta knjiga posebna izdaja, v kateri so vključeni tudi nekateri njegovi zemljevidi …