Tako se zaokroža pot, ki ji je Gorenjec prehodil od prvih korakov po zasneženi pokrajini k razkošju knjig na svojem iskanju lepote: ko se je naposled udomil v Šentrupertu med besedami, likovnimi pisavami, mladimi bralci in ustvarjalnimi učitelji na Dolenjskem.

dr. Igor Saksida

Po chejevem mnenju je gverila za ljudstvo to, kar je za ribo voda, torej način njegovega obstoja. Zanjo velja 7 zlatih paravil in prepričanje, da ob ustvarjalni uporabi zahotavljajo zmago. Prvo in osnovno pravilo pa paravi. Ne bojuj bitk, ki ne prinašajo zmage.

Izkušnja in pripoved je knjiga sedmih razprav o slovenski prozi, ki so nastajale v letih 2003-2008.
Pisanje so spodbudili različni zunanji, družbenoliterarni dogodki, predvsem sodelovanje na strokovnih srečanjih z bolj ali manj začrtanimi krovnimi temami. Nekatera so odpirala vprašanje zvrstno-vrstnih uresničitev v slovenski književnosti, posvečena so bila slovenskemu romanu, slovenski kratki pripovedni prozi, druga čisto specifičnem problemskim osvetlitvam, kot so stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, medkulturni, medliterarni in medjezikovni stiki Hrvatov in Slovencev.

Ladijska okenca so zlovešče zrla, zverina s tremi očmi se je premikala v lomu sončnih žarkov. Ladijska rebra so bila zasuta s kamni. – To je on, Črni princ, človeška legenda o zlatu! – Riba je priplavala iz mrtvega ladijskega okenca. Moje srce je zalila kri, ušesa so mi skoraj počila: pozabil sem spustiti predihan zrak.

Samo na slaba pota je zašel. Samo ni bil zloben. Nihče mu
ne bi mogel reči, da je zloben. Ni bil zloben. Bil je samo
navaden človek, ki preživlja slabše čase, ki mu ne gre tako
dobro, kot mu je šlo nekoč, in ki mu bo šlo kmalu spet
bolje, čim se stvari vsaj majčkeno uredijo,
in spet bo v redu in spet bo lahko enak, v redu je z njim,
fajn je z njim, samo naravnost predse je treba strmet.

Zbornik prinaša prispevke osemnajstih avtorjev, ki so sodelovali na spominskem simpoziju Borut Brumen – etnolog in mirovnik v Šalovcih leta 2006. Prispevki so s področja muzeologije, urbane antropologije, evropske etnologije in antropologije, migracij in politične antropologije, etnologije Afrike, antropologije identitete, raziskav Prekmurja in Istre, medkulturnih komunikacij, mirovništva, aktivizma.

Monografija Književnost v izobraževanju Ä cilji, vsebine, metode (Obdobja 25 Ä Metode in zvrsti) na znanstveno poglobljen način obravnava književnost v pomembnem procesu družbene komunikacije, ki dolgo ni veljal za predmet, vreden znanstvenega zanimanja, tj. v izobraževanju na vseh ravneh vertikale. Objavljeni prispevki ta stereotip demantirajo in presegajo z vsebinsko in metodološko relevantnostjo, sodobnostjo in raznovrstnostjo, ki jo predstavljajo domači in tuji raziskovalci s področja literature in literarnega izobraževanja. Njihove razprave pri prizadevanjih za kakovostno argumentacijo in vsebinske rešitve upoštevajo vsebinsko in metodološko interdisciplinarnost, osvetljujejo književnost, procese njenega sprejemanja in specifične pedagoškosituacijske dejavnike, dajejo nove pobude in na nov način potrjujejo ali zavračajo obstoječe primere prakse. Sicer pa je monografija vsebinsko razdeljena na štiri dele, ki se ujemajo z obravnavano problematiko: 1. Načelna vprašanja književnega izobraževanja Ä cilji, vsebine, metode, 2. Književnost na univerzah, 3. Književnost v srednjih šolah ter 4. Književnost v predšolskem izobraževanju in v osnovni šoli.

V monografiji je predstavljena poleg formalne tudi vsebinska podoba noše pretežno kmečkega in kmečko-delavskega prebivalstva v agrarnem, kmečkem in kmečko-delavskem okolju severne in jugovzhodne Štajerske. Osrednja pozornost avtorice je namenjena obleki iz druge polovice 18. in prve polovice 19. stoletja. Knjiga obsega 448 strani večjega, krasi pa jo blizu 150 fotografij. Knjiga je nepogrešljiv ¯učni pripomoček® folklornim skupinam, obenem pa temeljno študijsko gradivo za etnologe in antropologe.

Kam gre veter, ko ne piha je pripoved o plezanju na himalajske osemtisočake, o vsem, kar stoji med in v isti sapi omogoča eno samo pot od baze do baze in skozi baze do vrha, pot, ki ni nič manj metafora življenja samega. Alpinizem je hvaležna dejavnost za tistega, ki se nahaja na razpotju. Pri njem ni potrebno iskati metafor, ker že sam predstavlja metaforo: samo s trdno voljo, odgovornim pristopom in nečloveškim naporom se prebiješ vse višje in višje Ä v tem primeru čisto fizično višje, brez prispodob. V stvarnosti našega planeta pač ni nič višjega od Himalaje.
Kam gre veter, ko ne piha je prav toliko ali še več pripoved o človeku v svetu življenja, izražena s podobo alpinista, ki bo moral svoj zadnji spopad z goro opraviti sam. Sam bo moral svoj navidezni poraz spremeniti v največjo zmago in dokazati, da je samota odlika, ki te ne izda nikoli: je tvoja in če se obrne proti tebi, si sam kriv za to. Sicer pa se v Himalaji, kot v življenju, razen ko moraš biti navezan zaradi razpok ali nevarnega terena, v bistvu vedno vzpenjaš sam. Sam začenjaš pot, sam jo nadaljuješ in se sam ustaviš, ko pač tako čutiš.
Bo torej sposoben podviga ali bo klavrno propadel? Se bo udobno namestil v opoj baznega sindroma, kakor imenuje lagodnost biti zraven v odpravi, a ne tvegati spopada z vrhom, ali bo tvegal? ¯Ponovim si besedo vrh in ne verjamem v njen prizvok. Ni realna, odmika se mi.® Je že samo biti zraven dovolj, ne da bi dosegel samoizpolnitev na nekaj blesavih kvadratnih metrih snega, kamenja in niča, ki je očitno vse? Kot v življenju. Samo biti zraven ali tvegati spopad z vrhom?

V iztekajočem se življenju Kolarjevega starega borca ni velikih dramatičnih dogodkov, celo danes tako aktualnih razprtij okrog predlaganega spomenika krajevnim žrtvam revolucionarnega nasilja pisatelj ne požene v resnično zaostren spopad. V ospredju je melanholična podoba neke starosti in minevanja, sestavljena iz številnih in povečini nerazveseljivih drobcev naključne vsakdanjosti, v katerih začutimo značilni utrip nekega odmaknjenega industrijsko-kmečkega kraja na Slovenskem. A ta utrip se pisateljevega junaka dotakne le na površini, kajti tok življenja ga je že dokončno izvrgel in zdaj lahko samo še stoji na bregu in ga izmodren, a nemočen opazuje.

Vrhunska upodobitev Slovenije in njenih
posebnosti, edinstvena tudi zaradi obsežne
palete jezikovnih različic.

Eine exzellente Präsentation Sloweniens und seiner
Besonderheiten, außergewöhnlich auch wegen der
vielen Sprachvarianten.

A superb depiction of Slovenia and its special
features, unique also due to its versions in several
languages.

Vrhunska upodobitev Slovenije in njenih
posebnosti, edinstvena tudi zaradi obsežne
palete jezikovnih različic.

Eine exzellente Präsentation Sloweniens und seiner
Besonderheiten, außergewöhnlich auch wegen der
vielen Sprachvarianten.

A superb depiction of Slovenia and its special
features, unique also due to its versions in several
languages.