[email protected]
24/7 odgovarjamo za vas
\n
knjige.plus – super knjige za super ceno
Napotki za starše, vzgojitelje in učitelje
Knjiga Previdno! Ob vodi je odlično dopolnilno gradivo, ki ga učitelji in vzgojitelji uporabljajo pri vzgoji otrok, starih od 5 do 7 let. V tej starosti se otroci naučijo običajev, določenih družbeno sprejetih pravil in načinov vedenja, da se znajo varovati, ter si zapomn ijo, da jim bodo, po leg staršev, v določenih situacijah lahko pomagali tudi drugi ljudje.
Previdno! Ob vodi na prijeten način poudarja pomen varnosti v vodi in ob njej. Skozi zgodbo otroci premišljujejo, ugotavljajo in se naučijo, kaj se lahko zgodi v primeru, če v vodi in ob njej niso previdni.
I(nj iga ponuja od I ično pri ložnost, da raziščejo in se pogovorijo o podobnih situacijah s starši doma in z učitelji v šoli, obenem pa jih vzpodbuja k premišljevanju o pomenu in o lastni odgovornosti pri zagotavljanju varnosti.
V knjigi so omenjeni različni primeri, ki se lahko zgodijo ob vodi ali v njeL na primer da pademo v vodo s čolna, če se kopamo, ipd. Opisani s6 tudi primeri, kaj se lahko zgodi, če smo nepazljivi. …
Napotki za starše, vzgojitelje in učitelje
Knjiga Previdno! Zunaj je odlično dopolnilno gradivo, ki ga učiteŹlji in vzgojitelji uporabljajo pri vzgoji otrok, starih od 5 do 7 let. V tej starosti se otroci naučijo običajev, določenih družbeno sprejetih pravil in načinov vedenja, da se znajo varovati, ter si zapomnijo, da jim bodo, poleg staršev, v določenih situacijah lahko pomagal i tudi drugi ljudje.
Previdno! Zunaj na prijeten način poudarja pomen varnosti zunaj doma in šole. Skozi zgodbo otroci premišljujejo, ugotavljajo in se naučijo, kako lahko sami poskrbijo za lastno varnost, in kaj se lahko zgodi v primeru, če tega ne naredijo.
Knjiga ponuja odlično priložnost, da raziščejo in se pogovorijo o podobnih situacijah s starši doma in z učitelji v šoli, obenem pa jih vzpodbuja k premišljevanju o pomenu in o lastni odgovornosti pri zagotavljanju varnosti.
V knjigi so omenjeni različni kraji, kjer bi se otrokom lahko pripetilo kaj neprijetnega, na primer lahko se izgubijo na cesti ali v trgovini, pa tudi na igrišču je zelo pomembno poskrbeti za lastno varnost. Poudarjeno je tudi, kako pomembno je, da znajo otroci povedati svoje osebne podatke ali opisati mamo….
Napotki za starše, vzgojitelje in učitelje
Knjiga Previdno! Doma je odlično dopolnilno gradivo, ki ga učitelji in vzgojitelji uporabljajo pri vzgoji otrok, starih od
5 do 7 let. V tej starosti se otroci naučijo običajev, določenih družbeno sprejetih pravil in načinov vedenja, da se znajo varovati, ter si zapomnijo, da jim bodo, poleg staršev, v določenih situacijah lahko pomagali tudi drugi ljudje.
Previdno! Doma na prijeten način poudarja pomen varnosti doma. Skozi zgodbo otroci premišljujejo, ugotavljajo in se naučijo, kako lahko sami poskrbijo za lastno varnost, in kaj se lahko zgodi v primeru, če tega ne naredijo.
I(nj iga ponuja od I ično pri ložnost, da raziščejo in se pogovorijo o podobnih situacijah s starši doma in z učitelji v šoli, obenem pa jih vzpodbuja k premišljevanju o pomenu in o lastni odgovornosti pri zagotavljanju varnosti.
V knjigi so omenjeni različni predmeti, ki so lahko nevarni, in jih najdemo v vsakem domu, na primer noži, vtičnice, vžigalice. Poudarjeno je tudi, kaj se lahko zgodi v primeru, če se otroci igrajo s temi predmeti….
SPONZORSTVO, DONACIJA, REKLAMA, REPREZENTANCA, DARILA!
Vključene vse davčne spremembe!
DDV vidik!
Dohodninski vidik!
Kako z davkom od dohodka pravnih oseb?
Primeri obdavčitve!
Primeri iz prakse!
Vzorci pogodb …
Vsakdo izmed vas se je že, ali pa se bo srečal s problemom izplačil glede poslovnih daril, nagrad, reklam, donacij in sponzorstva. Vas že sama misel na obdarovanje in davke odvrne od nakupa daril? Po nepotrebnem. Pred vami je nov priročnik, v katerem boste izvedeli vse o tem, kdaj se določeno izplačilo lahko prepozna kot reklama, reprezentanca, donacija, kako s sponzorstvom in kakšne so davčne posledice. Vse na enem mestu s teorijo in prakso v eni roki!
V priročniku smo tako spregovorili o tem:
– Ali znate v praksi ločevati navedena izplačila, poznate vsebinske razlike in davčne posledice?
– Kako je z DDV-jem pri reprezentanci, reklami, nagradni igri …?
– In kako je z obračunom dohodnine, pridobitvijo davčne številke – kdaj, v katerih primerih …?
– Kako pa pri obračunu davka od dohodka pravnih oseb in davčni obravnavi navedenih izplačil? So davčno priznani odhodki in če ja, kdaj, v kakšnih zneskih itd.?
– Primeri iz prakse!
– Primeri obdavčitve!
– Vzorci pogodb (sponzorstvo, donacija …)!
– Vključene tudi vse davčne spremembe, ki so v veljavi od 1.1.2007!…
Spominska knjiga iz lJaršalJske IJstaje se kot zvest spominski zapis, torej neke vrste dokument o tragičnih posledicah vstaje, ki se je začela v Varšavi tik pred padcem nacističnega vojaškega režima, vrača k prvinskim razmerjem med posameznikom in zgodovinskimi dogodki. Ob izidu je doživela različne odzive in sprožila polemike, ki so dokazovale, da je zmedla sodobni ke, da jo je mogoče razumeti dvoumno, predvsem pa, da je v njej nekaj izzivalnega. Očitno je odprla nekatera temeljna vprašanja o literarnem ustvarjanju in razmerju do poljske zgodovinske resničnosti, posledično pa tudi o razmerju med literaturo in zgodovino. Morda se je z značilnim pripovednim postopkom zavestno vračala k njunim skupnim izvorom, ko so iz njunega sožitja nastajali miti in legende. Znana anekdota o tem, da je Biafoszewski svojo pripoved najprej snemal na trak, prijatelji pa so jo potem prepisovali na pisalni stroj, po eni strani kaže na avtorjevo zavestno voljo po ohranitvi čim bolj pristnega ritma žive pripovedi, po drugi pa na prizadevanje, da bi posamezne položaje, občutke, misli, asociacije čim bolj zvesto in nepotvorjeno rekonstruiral po spominu. Brez zavestnega urejanja, dograjevanja in zapolnjevanja podobe z zunanjimi viri in poznejšimi spoznanji. V tem smislu je Spominska knjiga nadaljevanje literarnih iskanj Biafoszewskega konec šestdesetih let, ko je bil v poljskem literarnem življenju znan kot avantgardni pesnik, okrog katerega so se med kritiki rade vnemale polemike, saj ga je bilo težko opredeliti, uvrstiti, predvsem pa oceniti vrednost njegovega pisanja…
V drugi zbirki osemnajstih kratkih zgodb Lili Potpara kmalu postane jasno, da njene junakinje in junaki še dolgo ne bodo sposobni komunicirati v duhu absolutnega medsebojnega razumevanja in branja misli, torej nekako takole: Torej misliš … Vsekakor .oo In se ti zdi .oo Ja, ampak oo. Zato … Točno tako. Nasprotno, pogovori med moškimi in ženskami, ki naseljujejo avtoričine zgodbe, se pogosto transformirajo v izmenjavo floskul in govorjenje po stokrat prežvečenih scenarijih, ki obstajajo, tako se zdi, zgolj zato, da ohranjajo pri življenju hirajoča dvojinska razmerja. Junakinje Lili Potpara se včasih enostavno odpovejo lastnim besedam in samo še citirajo in izbirajo iz množice tujih besed, v najbolj radikalnih primerih pač samo molčijo, natančneje, molče kričijo in pustijo, da se kriki sovraštva in celo ljubezenske izjave zgolj kotalijo po drobovju in boleče zadevajo ob stene. )}Ne vem, kako naj prekinem molk. Pa bi tako rada. Strašijo me te tišine, naša telesa tako skupaj, naše misli pa tako daleč,® pravi žena in mati dveh otrok iz zgodbe Srečanje. Avtorice se torej vztrajno in prepričljivo ukvarja z ohromijenimi in dehidriranimi razmerji, ki jih izčrpavajo ljubosumje (upravičeno ali pa tudi ne), nezvestoba, enkrat preveč besed in drugič premalo, v zgodbi Moški in ženska v čolnu pa celo dejstvo, da protagonistka ni zgolj ženska izvedba svojega moškega. Tudi kadar se avtorica loti odnosov med posamezniki, ki niso v intimnem razmerju, jih praviloma vsaj nekoliko )}izmaliči®, vselej pa vešče in poglobljeno stika in tipa pod kožo svojih protagonisd in protagonistov in ustvarja prepričljive atmosfere, ki so, iskreče se od naelektrenosti, avtoričina največja specialiteta. Nemara ni naključje, da v zgodbi Želja naletimo na besedne zveze )}silovitos čustev®, )}teža odločitev® in )}napor dejanj®, prav za to – kaj pada brez težko prebavljive sentimentalnosti – gre namreč v zgodbah Lili Potpara, med katere ste bili, če berete tale zapis, povabljeni ŽE s platnice….
V risu zdajšnjega slovenskega zgodbarstva je nova zbirka Dušana Merca brez dvoma imenitna avtorsko dejanje. Preizkušeni romanopisec v njej z nekakšnim kontemplativnim podtonom, a z navdušujočim esprijem preigrava različne univerzalije, kot se kažejo in jih izzivajo večinoma novodobni tukajšnji protagonisti, še najbolj v ospredje pa je postavljeno njihovo premišljanje ob tem, ko tako ali drugače poskušajo kršiti pravila. Tista ¯velika® in večnostna.
Junaki tokratnih Merčevih zgodb so ljudje brez fluidnosti, nekako so vdani v svojo danost, potopljeni so v posebej strukturirani svet, ki jih največkrat vsaj omejuje, če ne celo duši,
a nanj pristajajo, njihovo včasih besno iskanje avtentičnosti, iskanje izhoda, prestopa v pristnost, v svet, kjer bi se vse lahko dogajalo s pravo mero, pa ima temeljno napako – zdi se, da so za moč akcije enostavno prikrajšani, krivca za to žalostno dejstvo pa sploh ni videti. Njihov svet je zato zapolnjen s posebno obremenjenost jo, blokiranostjo, apatičnostjo, njihova sprijaznjenost z nepotešenostjo v nekaterih primerih učinkuje skoraj kot religija. In tako je s posebnim pogledom ilustrirano študentovo vdajanje meseni skušnjavi oziroma polsorodniški stanodajalki v Akacijevem drevoredu, podobno je z omahovanjem med konformizmom malomeščanskosti in nekakšno arhetipska naturnostjo v zgodbi Nad morjem sivi oblaki. Merc niza zgodbe o ujetosti (Game Boy) in zgodbe o manj običajnih, arazumljivih izhodih iz nje, takih in drugačnih (Odmev reči). Avtorjeva umetnost zgodbe stavi na domiselno izbrane ¯settinge®, a tisto, kar Merčevo prozo enostavno povzdiguje na vrh tovrstne podalpske produkcije, je preprosta nespregledljivost, da jo tako rekoč razganja od slasti fabuliranja. Elegantna, brutalno prepričljiva, a hkrati zadržana proza, ki tudi
o vsakršnih drastičnostih govori slogovno prefinjeno in z redko branim tipom ironičnosti…
Delo je eden od treh mladostnih Avguštinovih filozofskih dialogov. Triintridesetletni Avguštin (354-430) ga je umestil v leto 386, ko se je v Kasiciaku blizu današnjega Milana v družbi prijateljev, ki nastopajo v dialogu, pripravljal na krst. Ne gre za nekakšno literarno šolsko vajo, temveč iz dela govori Avguštinov globoko življenjski interes ob usodni prelomnici v njegovem življenju. Namen živahno, v slogu ciceronskega filozofskega dialoga pisane razprave Proti akademikom (Contra Academicos) je boj zoper skepticizem tako imenovane Nove akademije, filozofi kot npr. ustanovitelj šole Arkezilaj (315-241) so svoj skepticizem utemeljevali s skrajno zaostreno formulacijo, da je treba dvomiti celo o stavku, da ne moremo vedeti sploh ničesar. Nauk Nove akademije je kasneje resda doživljal različne modifikacije, vendar je bila njegov temeljna sestavina prej ko slej skepticizem. Avguštinova poglavitna teza pa pravi: spoznanje resnice je mogoče, človekova sreča ni v iskanju in raziskovanju resnice, to je seveda nujen predpogoj, temveč v spoznanju resnice. Avguštinovo delo se torej loteva morda sploh najbolj temeljnega problema filozofske refleksije in ima kaj povedati tudi našemu času. Poleg tega ga odlikuje vrhunska literarna kvaliteta.
Prenovljena in obogatena izdaja knige slovenskega novinarja in diplomata Andreja Novaka je najlepši spomin na prvega in edinega slovanskega papeža ter hkrati edino avtorsko in analitično slovensko delo, posvečeno janezu pavlu II in njegovemu pontifikatu. Andrej Novak je knjigo napisal leta 1983, ko je bil dopisnik Dela v Rimu. Obdelal je politične in sociološke aspekte prvih let Woytilovega pontifikata. Knjigo vpelje obširni esej Luke Novaka, ki Janeza pavla II. Osvetli s filozofsko-teološke perspektive ter razkrije teološke vetzi med Wojtylo in sedanjim papežem Ratzingerjem.
Momo živi z depresivnim samotarskim očetom, ki se sina komajda zaveda, kaj šele da bi ga vzgajal in mu vzbudil veselje do življenja. Momo gre vsak dan v špecerijo gospoda Ibrahima v pariški ulici Bleue in kupi konzervo očetu za kosilo. Tu se začne zgodba dveh ljudi, ki drug drugemu osmislita življenje, in hkrati zgodba o potovanju vase z učenjem ljubezni do sebe in drugih. Humorna in ganljiva zgodba, ki nam seže v srce in se nam pomaga spraviti s samim seboj.
Dušo v stiski pogosto potolažijo preproste reči, na primer jagode in čokolada. S svežim pristopom se avtorja lotevata prepoznavanja in analiziranja izčrpane duše, ki je izgubila dom in ne dobi hrane. Pomagata ji najti pot, da spet zaživi.
Strokovni vprašalniki, primeri iz življenja in konkretna navodila za izboljšanje razmer na posameznih življenjskih področjih, da boste ponovno vzpostavili izgubljeno ravnovesje.
Živeti s stilom je knjiga za tiste, ki bi radi svojemu domu s preprostimi posegi dali nadih elegance in svetovljanstva. Avtorica Rita Konig slovi po nasvetih, ki jih deli na straneh prestižnega Vogua. V uspešnici Živeti s stilom (podnaslov Blažena v gospodinjstvu) svetuje vsem, ki dajo kaj nase in na svoje stanovanje: o tem, kako prirejati super zabave, kako opremiti sobo za goste, shajati z mojstri, kako izbrati prava darila ob pravi priložnosti, ali pa kako elegantno preprečiti katastrofo, ko se po gostiteljičinem belem kavču razlije Cabernet. Nekakšen vodik za življenje s stilom torej.
Daniel Quinn, avtor nagrajene in priljubljene uspešnice Izmael, je zdaj napisal še Zgodbo o B-ju. Ta presunljivi roman predstavlja eno najglobljih duhovnih pričevanj o času, v katerem živimo.
zgodba o B-ju
Očeta Jareda Osbornea so nadrejeni postavili pred nenavadno nalogo: raziskati mora delovanje potujočega pridigarja, ki je zanetil vihar v srednji Evropi. Njegovi pristaši ga imenujejo B, njegovi nasprotniki pa pravijo, da je nekdo drug, da je antikrist. Vendar mož, ki ga Os borne zasleduje skozi pokrajino barov, zabavišč in neuglednih predava ln ic, ni krivoverska pošast, čeprav bi ga kdaj prej v zgodovini takoj spravili na grmado. B namreč razširja evangelij, ki ni zapisan na nobeni kamniti plošči ali prastarem pergamentu, temveč v naših genih. Njegovo sporočilo človeštvu odpira nove duhovne možnosti, ki si jih nekdanji preroki in odrešitelji tradicionalnih religij ne bi mogli niti predstavljati. Os borne čuti vse hujši pritisk svojih nadrejenih, zato se vrine v B-jev najožji krog. Kmalu tudi sam postane njegov sodelavec in pomaga rušiti temelje svoje vere. Zgodba o B-ju je napet pustolovski roman, ki ga je mojstrsko napisal avtor, ki spodbija naša najbolj sveta prepričanja in nas sili k ponovnemu razmisleku o njih.
Daniel Quinn,
pisec Izmaela, se je rodil v Omahi v Nebraski leta 1935,študiralje
na Univerzi St. Louis, na Dunajski univerzi v Avstriji in na Univerzi Loyola v Čikagu. Leta 1975 je opustil dolgoletno kariero
v založništvu in se posvetil pisateljevanju.
– Zgodba o B-ju je izjemno berljiva knjiga.
Pripoved se večkrat presenetljivo obrne … Obvezno branje za vsakogar;
kije vzljubil Izmaela.
– Booklist Daniel Quinnje eden največjih pripovednikov našega časa.Zgodba o B-ju je nadaljevanje potovanja, ki se je tako čudovito začelo z Izmaelom. “”
– Peter M.Senge,
avtor knjige The Fifth Discipline…”
Ob spodbudi občudujočega prijatelja Dalea Carnegia, da pove svojo zgodbo, Bettger razkriva svojo dokazano formulo za uspeh, tako da lahko tudi vi naredite čarovnijo iz prodaje – in tisočkratno pomnožite svoje dohotke in srečo!
Knjiga je nastala iz neposredne izkušnje pisateljice, ki je v 90. letih vrsto let preživela med Romi. Odkriva presenetljive razsežnosti najbolj skrivnostne in tabuizirane kulture v Evropi.
Njen naslov izhaja iz znane romske izjave – vse življenje sem preživel na kolenih, a pokopljite me pokončno.
Isabel Fonseca je v prvi polovici devetdesetih let minulega stoletja štiri leta preživela med Romi Srednje in Vzhodne Evrope. K raziskavi jo je napeljala nenavadna, nasprotujoča si predstava o Romu kot romantični figuri na eni strani in Romu kot parazitskem, ogrožajočem tujcu na drugi. Na podlagi terenskega dela, ki je vključevalo obiske več evropskih držav (med drugim Albanije, Romunije, Bolgarije, Makedonije, Poljske in Nemčije), bivanje pri romskih družinah in brskanje po arhivskem gradivu, je ustvarila eno najbolj fascinantnih knjig o Romih.
Avtorica skozi osebne izpovedi in življenjske usode posameznikov spregovori o kočljivih vprašanjih trenutnega položaja Romov v Evropi, sprašuje se o izvoru Romov in njihovem eksodusu, razbija stereotipe. Piše tako o zamolčanih dejstvih iz preteklosti, zasužnjevanju Romov in medvojnem holokavstu na primer, kot o glasnih sodobnih prerekanjih, kot so romunski požigi romskih naselij in soočanje Nemčije z romskimi prebežniki. Pri vsem tem pa ne zanemari stališča romskega posameznika, pa najsi gre za prebivalca barakarskega naselja ali aktivističnega intelektualca.
Slovenjebistriški kulturni delavci smo v okviru izdajateljske dejavnosti že pred dobrima dvema desetletjema pričeli s predstavitvami literarnih ustvarjalcev s svojega območja. Med knjižnimi izdajami so bila prozna dela in pesniške zbirke, pa tudi gradivo zbiralcev ljudskega izročila, zborniki in monografije.
Jože Tomažič, z Velikega Tinja na Pohorju, je kot slovenski pedagog, dramski igralec in režiser, še posebej pa kot zamolčani slovenski literarni snovalec, ves čas ždel v spominu mnogih kulturnih delavcev in številnih rojakov z Bistriškega Pohorja.
Ideja o ponatisu njegovih pravljic, bajk in legend je bila v sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja nekoliko preuranjena. Ni še bil zrel čas za njegovo umestitev v zgodoviŹno slovenske literarne ustvarjalnosti.
Najprej je led prebila Mohorjeva družba v Celju, ki je v začetku devetdesetih let 20. stoletja ponatisnila večino njegovih literarnih del.
Potem je prišel čas slovenske pomladi in z njo tudi čas za ponovno Tomažičevo obravnavo.
V bistriškem gradu smo odprli stalno razstavo – T omažičeva spominska soba, v kateri je bilo predstavljeno njegovo življenje in delo.
Za tem je moralo miniti še petnajst let, da bi o Jožetu Tomažiču spregovorila tudi slovenska literarna stroka…
Odlomek iz knjige:
Ura je bila čez deveto, toda svetloba, ki je predrla zlepljene in toge veke, je bila medla in nedoločna, urno in z olajšanjem je pomislil, da je brez dvoma mnogo prezgodaj. Zatisnil je veke (celo nekoliko s silo), da bi zanesljiveje zbežal iz muk prebujajoče se zavesti v božajočo milino spanca. V prvem hipu se je prek oči zares razpotegnila temna, gosta in globoka plast črnine, ki je bila potem nekaj trenutkov enako temna, gosta in globoka. Že ga je spreletela iskrica upanja, da se bo zdaj zdaj v brezbarvje sna utopila tudi ta črni na, ko je nenadoma razločno videl, da se obetajoča gmota redči in postaja nemirna. Na obodih njegovih oči so se začeli nabirati kolobarji, ki so bili od temnega ozadja nedvomno svetlejši, vendar nedoločljive barve: večji so se zliva li v manjše ter se z vztrajno počasnostjo vrteli in z nepogrešljivo natančnostjo izgubljali v središču, ki je bilo prav sredi zenic.
Temno ozadje je ginevalo: ugreznilo se je na dno, in ko je potem spet prišlo na dan, so iz pokajočih mehurčkov brizgali in se razlivali vnelogičnih geometričnih likih prameni najrazličnejših barv, najprej temnozeleni ali temnomodri, potem škrlarnordeči, potem rumeni, potem mešanica vseh barv, dokler ni prevladala rožnata in nestalna, kakor na komaj odprtem cvetu vrtnice.
Nejevoljno je okrenil glavo na blazini tako, da je čutil strop, ki se je razprostiral tik nad njegovim čelom. Vedel je, da je strop bel in prostran, nekoliko pregladek, pomislil je tudi na svetilko, ki je bila – čeprav je še ni videl – videti nekam premalo varna v nedogled ni ravni in s svojo ceneno pozlato očitno nesoglasna. Komaj malo je manjkalo…
S čopičem, barvo in slikarskim papirjem spoznajte najzanimivejše slikarske sloge! Če so umetniški eksperimenti vaša strast, zgrabite ta komplet in začnite ustvarjati. V njem boste našli knjigo, ki vas bo naučila slikati v slogu slavnih slikarjev sedmih različnihumetniških slogov. Spehodili se boste od eksplozivnega Van Goha do bravitih mojstrovin Kandinskega in korak za korakom poustvarili nekatera najznamenitejša dela iz sveta umetnosti…
Dobro uro hoda od Celja stoji v lepi Savinjski dolini med Petrovčami in Žalcem v senci visokih drevoredov prijazen gradič Novo Celje. Konec prve polovice preteklega stole1jaje bil ta gradič last Jožefa Ludvika Hausmanna, očeta prve žene, kije stopila v tedaj še mali krog slovenskih slovstvenikov.
Fany Hausmannovaje bila rojena okrog leta 1819. Natančni podatki njenega rojstva nam doslej niso znani. Prav tako nam niso ohranjena nikaka sporočila ne o njeni mladosti, ne o njeni materi. Iz poznejšega njenega življenja pa lahko sodimo, da so ji naklonili starši skrbno vzgojo in da si je pridobila znatno izobrazbo. Kje se je priučila slovenščini in kdo je zbudil v njej ljubezen do slovenskega rodu, ne vemo, najbrže je prišel ta vpliv od zunaj, kajti malo je veIjetno, da bi bila dobila slovensko narodno vzgojo že v domači rodbini. Skoraj gotovo se je udeleževala družabnega življenja v bližnjem Celju in prišla tam v slovenski krog, ki je 1. 1848 razvil v Celju živahno narodno delovanje.
V Celju, kije že od l. 1809 imelo svojo gimnazijo…
Bodisi da potrebujete jutarnji odmerekambicioznosti ali osvežojočo misel pred nočnim počitkom,je knjiga Razlog več za nasmeh vsakodnevni vir motivacije in vzpodbude, h kateri se boste neprestano vračali in jo navdušeno delili z ostalimi.
Vsakršno predolgo razpreda nje o namenu teh bolj ali manj drobnih zgodbic in misli je seveda odveč. Napisal
in zbral sem jih v svoje veselje in v veselje svojih prijateljev. Tistih, s katerimi se rad srečujem in se kaj pogovorim. Napovedano ali kar tako si pridemo na obisk in vedno se najde čas. Prijateljev se pač izpred
vrat ne odganja. To je zakon.
Kako so nastale Pravljice o sivem oblaku na nebu?
Včasih gre vse narobe. Deček se ne vme pravi čas domov, in mamo neznansko skrbi. V drugi hiši fantek vse dni gleda televizijo in pozablja na prijatelje, ki ga vabijo v vesel dan. V bolnišnici leži majhna deklica, in pomlad ne najde poti do nje.
Samo tanka ušesa slišijo žalostno zgodbo in ji prisluhnejo. V razredu se otroci smejejo. A to ni vesel in prijazen smeh, je nagajiv, trd in boleč, saj se smejejo malemu dečku, ki je z očali prišel v razred. In deček je skril očala v torbo in žalostno gledal predse. Takrat se je rodila pravljica o zajcu in očalih. …
Za kratko pravljico potrebujemo najmanj enega dobrega kralja, čedno kraljično, nekaj spletičen, tri fante – starejša dva lena in neumna, tretjega pa bistrega, nato še hudobno čarovnico, letečega zmaja s tremi glavami, berača, eno poljsko miš
in medveda. Če bi radi nekoliko daljšo zgodbo, dodajte še nekaj nastopajočih
po lastnem okusu: kakšno dobrosrčno čarovnico, zlato ptico ter Ijudožerskega velikana.
Kralja, kraljično in spletične dajte v lonec – pardon – na kraljevi dvor, dodajte zmaja in vse skupaj lepo pomešajte. Pustite stati nekaj minut, da se vsebina umiri, nato poglejte, kakšno pravljico ste skuhali! Možnosti je več, poglejmo prvo!
UGANKE MODRljANKE so napisane za modre bralce. Seveda s tem ne mislimo na modrokrvne, kot navadno rečemo ljudem kraljevskega rodu. Iz številnih pravljic že veste, da so kraljične in kraljeviči silno razvajena bitja, ki niti svoje postelje ne znajo postlati, kaj šele razvozlati uganko. V mislih tudi nimamo modrookih deklic in dečkov, pač pa tiste, ki so zvedavi po naravi in jim po glavi rojijo številna vprašanja o svetu. Take otroke imenujemo MODRIJANI.
Najbrž se modrijani strinjate, da je svet ena velika uganka, a le dokler ga ne spoznamo do te mere, da si znamo stvari in dogodke logično razložiti. Še sreča, da lahko hodimo v šolo! Brez nje bi bilo spoznavanje sveta silno dolgotrajno. Če bi se, recimo, hoteli dokopati do odgovora na vprašanje, kdo vse živi v morju, bi morali sami preiskati vse oceane sveta.
Ob UGANKAH MODRIJANKAH boste ugotovili, da že zelo veliko znate. Po branju posamezne uganke premislite, o čem govori. Oglejte si tudi ilustracije. Z njihovo pomočjo lahko preverite, če je vaš odgovor pravilen. Kdaj pa kdaj uganke zastavite tudi staršem. Sprva se jim bo uganjevanje zatikalo, a z malo vaje jim bo ta miselna igra v enako veselje kot vam samim.
Nekoč sem v nekem pogovoru za časopis povedal, da je bila moja mama rojena v Trstu. Kmalu zatem sem dobilogorčeno pismo neke nečitljivo podpisane gospe. Napisala mi je, da je dobro poznala mojo mamo in tudi njene starše. Stresla je preŹcej jeze name, zakaj se lažem in baham z meščanskim poreklom, ko je bila vendar moja mama doma iz slovenskega dela Istre. A me je sram kmečkega slovenskega porekla?
Gospa ni ostala samo pri tem. Na koncu pisma me je čisto dotolkla. Povedala…
Ponudba ni ažurna, nakup ni mogoč.
Obiščite našo knjigarno cangura.com.
Hvala za razumevanje, lep pozdrav.
Želite biti obveščeni, ko bo stran znova aktualna?
Naročite se na obvestila in nam zaupajte svoj email!
Obvestili vas bomo, ko bo knjige.plus znova aktivna.
Do takrat vas vabimo na cangura.com.
Za boljšo izkušnjo uporabljamo piškotke za analitiko. Politika zasebnosti