Človeški ciklus – delo, ki je pred nami – je prvo delo Šri Aurobinda, indijskega duhovnega velikana, s katerim se srečujejo slovenski bralci. Obenem je to tudi delo, ki svojo tematiko in svoje pojme do neke mere zajema iz indijskega kulturnega kroga, za zdaj še prav malo predstavljenega v slovenski prevodni literaturi. Tako ob njem ne bo odveč nekoliko obsežnejša spremna beseda, ki naj bi nam olajšala razumevanje samega dela, hkrati pa nas vsaj v prvih potezah seznanila tudi z njegovim, Slovencem skoraj povsem neznanim avtorjem.
Človeški ciklus je delo, ki govori predvsem o razvoju človeške družbe in o njegovih najbolj značilnih fazah, temeljnih danostih in bistvenih determinantah. A od večine drugih del s podobno tematiko se razlikuje po tem, da se ne zadovolji z opisovanjem vnanjih značilnosti tega razvoja – njegovih zunanjih materialnih karakteristik in znakov, niti ga ne poskuša razlagati z najbolj zunanjimi materialnimi in socialnimi faktorji (z geografskimi ali političnimi, ekonomskimi in sociološkimi faktorji, kot so npr. razvojna raven proizvajalnih sredstev, prevladujoči ekonomski in politični interesi, razredna nasprotja ipd.) pač pa ga skuša izvajati iz človekovih psiholoških karakteristik in notranjih psiholoških determinant človeškega bitja. Druga značilnost je to, da ne govori samo o preteklem in o sedanjem družbenem razvoju, temveč da na osnovi poznavanja temeljnih determinant njegove dinamike nakazuje tudi njegove prihodnje možnosti in verjetnosti ter nam podrobneje opisuje usmeritev, ki ga edina utegne privesti k njegovi pravi izpolnitvi. Tretja, še bolj temeljna in pomembna značilnost, ki ga razlikuje od drugih del s podobno tematiko, pa je v tem, da to delo kljub umsko razvejanemu in dosti zahtevnemu videzu – ni proizvod spekulativnega družbenega misleca in filozofa niti ne modernega empiričnega družboslovca, pač pa zapis spoznanja in vpogledov enega izmed indijskih…

Giordano Bruno (1548-1600) velja za pomembnega misleca italijanskega cinquecenta, pogosto celo za največjega ali najbolj izvirnega renesančnega filozofa – in vendar o njem dandanes večina izobražencev, tudi filozofov ve sorazmerno malo, vsekakor premalo. Znana je Brunova heroj ska smrt na grmadi, kjer je zgorel po dolgem inkvizicijskem procesu, o njegovem nauku pa je večinoma znano, da je učil, da je vesolje neskončno in da je v njem brezštevilno mnogo svetov, pri čemer je izhajal bolj iz metafizične intuicije kot iz znanstvenega spoznanja. Že pri takšnih vprašanjih, kot na primer, kakšna je povezava med inkvizicijsko obsodbo in Brunovim naukom o neskončnosti vesolja, ali zakaj utemeljitelji novoveške znanosti (Galilej, Kepler idr.) niso Bruna bolj upoštevali, pa se splošno znanje d tem renesančnem geniju skorajda konča. Širši razlog tega nepoznavanja je gotovo tudi premajhno upoštevanje renesančnega obdobja v postheglovskih zgodovinah filozofije, saj se renesansa pogosto obravnava samo kot »prehodno obdobje« med srednjim in novim vek om, kot nekakšna (sicer notranje heterogena) vmesna postaja med, recimo, Tomažem Akvinskim in Descartesom…

Predloga pričujočega prevoda Aristotelove Fizike je grško besedilo v Rossovi izdaji Aristotelove Fizike, ki je prvič izšla 1950 v Oxfordu, druga izdaja 1956, njen deseti ponatis pa 1992.
Naslovi posameznih knjig ter podnaslovi posameznih poglavij so delo prevajalca, ki je moral tu prevzeti nalogo redaktorja. Pionirsko delo za jedrnatost naslovov in podnaslavljanja so v svojih komentarjih opravili Ross,. Carteron, Zekl in Ruggiu, kakor je to zabeleženo tudi v opombah.
V prevod so vnesene strani Bekkerjeve izdaje, ki je norma citiranja Aristotela, in števec vrstic te izdaje. Kakor je znano, ima ta velika izdaja – ki je žal brez prevoda! – grško besedilo postavljeno v dveh stolpcih, vrstice pa imajo števec vrtic, tako da npr. 201a15 pomeni stran 201, prvi stolpec, petnajsta vrstica.
Opombe k prevodu so zelo heterogene, tako tekstovne in kulturnozgodovinske kakor filozofske. V sebinski pregled je dodan po izdajah in komentarjih Rossa, Carterona in Ruggiuja.
Kazalo imen je popolno.
Bibliografijaje zelo nehomogena, toda skušal sem navesti glavna dela v vseh glavnih jezikih z izjemo novogrškega.
Glosarij, ki se opira na Rossa, zajema tudi operativne filozofske izraze…

Aristotelova misel o duši je ontološka metafizika. Zato za njene uvide nimamo vnaprej dane metode, temveč si mora filozofsko mišljenje šele utreti pot do njenega bistva. Definicije duše so podane v 2. knjigi, medtem ko je 1. knjiga namenjena zastavitvi vprašanj o duši kot filozofskih vprašanj: zato Aristotel v njej obravnava dotlej izražene nazore o duši glede a njihov teoretski, tj. antološki status – dosedanji nazori so sprejemljivi, če so »lepo izraženi«

Odgovori na temeljna vprašanja so vedno odvisni od načina vpraševanja. Da bi dobili prave odgovore, moramo prav vpraševati. Locus classicus, kjer Aristotel razgrne ta hermenevtični krog razumevanja, je 2. knjiga Druge analitike: Kar (v vsaki znanosti) raziskujemo, je po številu ravno enako tistemu, kar razumemo. Iščemo štiri stvari: da je in zakaj ter ali je in kaj je. Kadar namreč iščemo, ali je to ali tisto, pri čemer vprašana postavimo v neko…

Bush je absolutni svetovni rekorder – težko boste namreč našli predsednika, ki bi bil ponovno izvoljen, pa četudi je bilo njegovo predvolilno leto le kolekcija črnih dni. Še celo Fidel Castro ima tu in tam kak dober dan. Bushu se je leta 2004 vsak dan zgodilo kaj slabega, zoprnega, mučnega, katastrofalnega. In to dobesedno: ni bilo dneva, ki ne bi bil proti njemu.

En dan so razkrili, da je napad na Irak načrtoval že takoj po prihodu v Belo hišo, potemtakem davno pred napadom na Svetovni trgovinski center in Pentagon.
En dan so razkrili, da svojega vojaškega roka v Nacionalni gardi, ki mu je omogočila izognitev odhodu v Vietnam, ni odslužil častno.
En da so oznanili, da v Iraku niso našli orožja za množično uničevanje – niti biološkega niti jedrskega.
En dan je v Iraku padla kopica ameriških vojakov.
En dan je ‘šla cena bencina gor – do rekorda.
En dan je padel dolar – rekordno.
En dan je na dan prišel Abu Grajb.
In tako je bil teden naokoli. Začel se je nov teden – novih sedem črnih, zoprnih, mučnih dni, na las podobnih onim prejšnjimsedmim dnem. Kot da je to kaj pomenilo. Dolar je itak stalno padal, cena bencina je itak stalno rasla, ameriški vojaki v Iraku so itak stalno padali, na dan so itak stalno prihajale zgodbe o ameriškem mučenju muslimanov, bodisi v Abu Grajbu, Guantanamu ali pa kakem drugem Bushevem gulagu. In seveda – deficit je bil vsak dan večji, brezposelnost je stalno naraščala, ekonomija je bila vedno bolj na psu, vse več Američanov je živelo v revščini, vse več otrok je bilo brez zdravstvenega zavarovanja, vojska je pokala po šivih. In dalje – prezir do…

Kitajski izziv je osupljiva zgodba o rdečem velikanu, ki se pravkar prebuja iz globokega spanca in se z eksplozivno hitrostjo spreminja v eno najpomembnejših velesil. V bližnji prihodnosti bo v njej najti vse največje, najvišje, najdaljše in najhitrejše stvari pod soncem. Fishman bo za vedno spremenil vaš pogled na Kitajsko – ne samo, kar zadeva njen položaj v svetu, temveč tudi glede njenega vpliva na ZDA in Evropo.

ALI STE VEDELI?

Tristo milijonov Kitajcev s podeželja se bo v naslednjih šestnajst letih preselilo v mesta. Če kitajska država hoče, da bodo imeli kje živeti, bo morala vsak mesec zgraditi 1,5-krat toliko mestne infrastrukture, kolikor je ima Milano.

Lani so na Kitajskem prek mobilnih telefonov poslali 220 milijard besedilnih sporočil.

Podjetje General Motors ocenjuje, da bo kitajski avtomobilski trg do leta 2025 večji od ameriškega. Približno 74 milijonov kitajskih družin si že sedaj lahko kupi avtomobil.

Na Kitajskem živi več ljudi, ki govore angleščino kot drugi jezik, kot je Američanov, ki govore angleščino kot materni jezik.

Na Kitajskem je več kot 300 biotehnoloških podjetij, ki se pri delovanju ne ozirajo na pravice živali, verskih skupin ali etičnih meril.
Dvainštirideset odstotkov čistega dobička ameriških podjetij je rezultat njihovega poslovanja na Kitajskem.

V osrednji in zahodni Kitajski je 220 milijonov odvečne delovne sile. Število zaposlenih v ZDA znaša približno 140 milijonov.

Delavci zaposleni v tekstilni industriji zaslužijo v ZDA 9,56 dolarja, v Salvadorju 1,65 dolarja, na Kitajskem pa od 68 do 88 centov na uro.

Ena desetina delovnih mest v Evropi in ZDA je ogrožena zaradi cenejše delovne sile na Kitajskem.

Na Kitajskem je 186 programov MBA.

Tristo dvajset milijonov prebivalcev Kitajske je mlajših od štirinajst let. To sta skoraj dve tretjini vseh prebivalcev Evropske unije in več, kot je vseh prebivalcev ZDA.

Na Kitajskem uporablja medmrežje več ljudi kot v ZDA.

Kako je lahko ta ogromna dežela, ki sta jo včasih pestili revščina in komunistična ideologija, kar naenkrat postala center svetovnega kapitalizma? Kako da Kitajska trenutno raste in se razvija trikrat hitreje od Evrope in ZDA? Kako da porabi 40 odstotkov vsega betona in 20 odstotkov vsega železa na svetu? Kakšen bo vpliv selitve 300 milijonov Kitajcev s podeželja v mesta, pri čemer gre za najobsežnejšo migracijo v zgodovini človeštva? Zakaj imajo skoraj vsa največja svetovna podjetja na Kitajskem svoje podružnice? In kaj pomenijo selitve njihove proizvodnje za delavce v Evropi, Ameriki in ostalem svetu? Zakaj so rastoča kitajska podjetja tako nevarni tekmeci? Kaj se bo zgodilo, ko bo Kitajska sposobna izdelovati skoraj vse – od računalnikov, avtomobilov pa do jumbo jetov ter zdravil – po polovični ceni v primerjavi z evropsko in ameriško proizvodnjo? Na kakšen način se ta razvoj kaže v svetu in kako vplivajo na vsakdanje življenje zahodnjakov?
Knjiga Kitajski izziv nam ponuja odgovore na vsa ta vprašanja, ki pretresajo današnji svet.

Izkušeni novinar in nekdanji poslovnež Ted C. Fishman nam v knjigi nazorno predstavi razvoj sodobne Kitajske, ki vpliva na ves svet. Poročilo prične z opisi naglo rastočih tovarn, ki poslujejo z nizkimi obratovalnimi stroški, ter z opisi naraščajočega apetita 1,3 milijarde kitajskih potrošnikov. Oboje poganja priliv tujega kapitala ter tehnološkega znanja, kakršnemu ni enakega v vsej zgodovini človeštva. Na popotovanju po deželi, katere gospodarstvo se razvija z nesluteno naglico, je Fishman obiskal številne tovarne, tržnice, ulice, trgovine, mesteca in velemesta, v katerih živi petina človeštva, ki v svojem vsakdanjiku soustvarja zgodbo novega kitajskega kapitalizma. Na poti se je pogovarjal s kitajskimi, ameriškimi in evropskimi delavci, poslovodji in uslužbenci. Ob branju teh pogovorov nam postaja jasno, da nas bo dežela ogromnih razsežnosti kmalu prisilila h korenitim spremembam v našem razmišljanju o sebi v vlogi potrošnikov, delavcev, državljanov in celo staršev. Rezultat njegovih prodornih analiz je angažirano, informativno in aktualno poročilo, ki bo za vselej spremenilo naš pogled na prihodnost razvitega sveta.

TED C. FISHMAN je avtor številnih esejev in reportaž, objavljenih v revijah The New York Times Magazine, Money, Harpers, Worth, Esquire, USA Today, GQ, Chicago in Business 2.0. Komentarje je redno objavljal tudi v oddaji Marketplace radijske postaje Public Radio International. Nekdanji borzni posrednik je do leta 1992 vodil lastno podjetje, s katerim je trgoval na chicaški blagovni borzi. Trenutno živi v Chicagu…

Knjiga prinaša izčrpen pregled slovenskega dramskega ustvarjanja po drugi svetovni vojni. Z njo Slovenska matica zaključuje novo vrednotenje slovenske književnosti v tem obdobju. Pred tem so že izšli pregledi slovenske proze, poezije in esejistike. Gre za odlične pripomočke pri študiju in razumevanju slovenske povojne literature….

V prvi iz serije treh knjig s skupnim naslovom Slovenski književniki so zbrani vsi predstavniki slovenske pisane besede, ki so bili rojeni do vključno leta 1899. Knjiga zaobsega vse pomembne književne pomnike in osebnosti, začenši s slovenskim ustnim izročilom, preko rojstva slovenske pisane besede v obliki književnih spomenikov, do zadnjega slovenskega pisatelja, rojenega v letu 1899…

Pred vami je knjiga o uporabi čajev in drugih zeliščnih pripravkov in je namenjena vsem, ki si želijo lajšati in odpravljati različne bolezenske tegobe. Naše ljudsko zdraviteljstvo ima bogato tradicijo, saj so se nauki Hipokrata, Galena, Avicenne, Dioskurida, Sv. Hildegarde, Marije Treben in drugih tudi na naših tleh ohranili skoraj nespremenjeni vse do danes …

Theodor Wohlmann, dr. med., nam pomaga bolje razumeti težave s hrbtenico in njeno soodvisnost z notranjimi organi. Ne ukvarja se s tradicionalnimi modeli pojasnjevanja nastanka bolečin v hrbtenici in pojasnjuje, da je veliko bolezenskih slik pogojenih z napačnim položajem vretenc in medenice.

Avtor knjige dokazuje, da je običajen diagnostičen in terapevtski način zdravljenja drag, a v večini primerov nekoristen.

V knjigi je predstavljeno novo in zelo učinkovito zdravljenje, s katerim lahko na eno¬staven način odpravimo večino bolečin, ki izhajajo iz hrbtenice…

Bolni ali zdravi – knjiga vam sporoča, za kaj v življenju v resnici gre. Kdor želi smiselno izpolniti svoje zemeljske dni, da bi prišel na jasno s samim seboj in s svojimi soljudmi ter izkusil moč, ki želi v resnično pozitivno naravnanem življenju, bo v tej knjigi našel neprecenljivo pomoč. Če bo spoznano uporabil v svojem vsakdanjiku, bo svobodneje ter bolj miroljubno, zdravo in srečno hodil skozi svoje zemeljske dni. Marsikomu lahko ta knjiga celo reši življenje…

Ajurveda je zasnovana na starodavni zdravilski tradiciji iz Indije, stari pet tisoč let, in ponuja naravne alternative tradicionalni medicini.  Ajurveda je neprecenljiv vodič pri zdravljenju običajnih bolezenskih težav in kroničnih obolenj. Naučili se boste, katera ajurvedska zdravila: zeliščni čaji in formule, eterična olja, meditacija, joga ponujajo rašitev različnih stanj, kot so prehlad, gripa, glavoboli, zoboboli, vneto grlo, visok holesterol, težave z vidom, tesnoba in depresija. 

Z jasnovidnostjo fizika in s čustvovanjem nadarjenega zdravilca z dvajsetletnimi strokovnimi izkušnjami s prek 5000 klienti in študenti predstavlja Barbara A.B. prvo poglobljeno študijo o človekovem energetskem polju, namenjeno ljudem, ki iščejo srečo, zdravje in želijo izkoristiti vse svoje sposobnosti.

Pesnitev, ki obsega dobrih štiristo elegičnih distihov, je Ovidij napisal kot nekakšno palinodijo Umetnosti ljubezni. Namenjena je pesnikovim učencem, ki so se po branju njegovih nasvetov preveč zamotali v ljubezenske mreže in potrebujejo pomoč, da prebolijo nesrečno ali preženejo neželeno ljubezen.